VSK sklep I Ip 325/2012

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki 2. spremeni, tako da pravilno glasi:
„2. Nadaljnji izvršilni stroški se odmerijo na 78,06 EUR, ki jih je dolžnik dolžan upnici povrniti v 8 dneh, v primeru zamude za zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.“

Upnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru dovolilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom VL 1, opravi tudi z blokiranjem sredstev, ki jih ima dolžnik na transakcijskem računu, in odločilo, da nadaljnji upnikovi stroški znašajo 12 EUR.

Zoper odločitev o izvršilnih stroških se pritožuje upnik. Odločitev sodišča, da predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka ne upošteva kot obrazloženo vlogo in da ne prizna stroškov poštnine in fotokopij, je po mnenju pritožbe napačna in v nasprotju s sodno prakso (npr. odločba VSL Ip 955/2010). Gre za predlog, soroden predlogu za izvršbo, zato mu pripada nagrada po tar. št. 3460. Predlaga ustrezno spremembo in priznanje stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

Upnik je z vlogo z dne 24.5.2012 predlagal nadaljevanje izvršilnega postopka z novim sredstvom izvršbe, zato je pravilno njegovo stališče, da ni mogoče govoriti o neobrazloženi vlogi. Upnik je predlagal izvršbo na sredstva na TRR dolžnika, kar pomeni, da mu pripada nagrada s količnikom 0,15 po tar.št. 3464. Res gre za predlog, vsebinsko soroden predlogu za izvršbo, vendar odvetniške tarife ni mogoče razlagati na način, da bi za vsak nov predlog za razširitev izvršbe na drugo izvršilno sredstvo pripadala tarifa za začetek izvršilnega postopka. Bistvena razlika je namreč v tem, da mora ob prvem predlogu upnik predložiti ustrezen izvršilni naslov, ki se obravnava v ugovornem postopku, z naknadnimi predlogi pa se že uveden postopek le razširi na novo izvršilno sredstvo.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik predlog vložil po elektronski poti, tega dejanskega zaključka pritožba ne napada. Odločitev sodišča prve stopnje, da upniku nagrada za fotokopiranje in poštnino ne pripada, je zato pravilna.

Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi delno ugodilo in sklep v točki 2. spremenilo, tako da znašajo nadaljnji stroški izvršbe dejansko 78,06 EUR (stroški sodne takse 12 EUR, nagrada za predlog 55,05 EUR in DDV 11,01 EUR), sicer pa je pritožbo zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 5. odstavka 38. člena ZIZ, stroški pritožbenega postopka zaradi s strani sodišča prve stopnje prenizko odmerjene nagrade niso stroški, potrebni za izvršbo.