UPRS sodba I U 1305/2012

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožena stranka je v postopku Javnega poziva 6SUB-OB11 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb (v nadaljevanju Javni poziv) z izpodbijano odločbo vlogo tožeče stranke za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo vgradnje kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso, zavrnila (1. točka izreka) ter ugotovila, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je bila s strani tožeče stranke dne 14. 12. 2011 dana vloga na Javni poziv za ukrep B (vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso) ter vlogi priložena ponudba izvajalca z dne 25. 11. 2011 ter fotografije že izvedene naložbe. Javni poziv v prvem odstavku 1. točke določa, da so predmet javnega poziva nepovratne finančne spodbude za nove naložbe. Nadalje javni poziv določa, da je nova naložba tista, pri kateri je izdan predračun za dobavo oziroma izvedbo ukrepa, ki bo izveden po oddaji vloge za pridobitev spodbude po javnem pozivu. Iz 9. točke poziva izhaja, da se datum računa šteje za datum izvedbe naložbe, če iz posameznih verodostojnih dokumentov, priloženih vlogi, ne izhaja drugače. V konkretnem primeru je bil prvi tožnik seznanjen z navedenimi ugotovitvami in je nato osebno oddal naslednjo dokumentacijo: potrdilo o vgradnji betonskega estriha in garancijski list z dne 6. 2. 2012, izjavo izvajalca o povezavi dimnika z izpustom peči z dne 16. 3. 2012, izjavo izvajalca o povezavi dimnika z izpustom peči z dne 16. 3. 2012, izjavo izvajalca o preizkusu razpeljave talnega gretja z dne 24. 1. 2012, izjavo izvajalca o sanitarni vodi z dne 23. 3. 2012, izjavo izvajalca o delovanju sistema grelnih teles – radiatorjev z dne 24. 1. 2012, izjavo izvajalca o zagonu peči z dne 23. 3. 2012 ter tri račune z dne 25. 1., 19. 3. in 16. 3 2012, izdane s strani izvajalca za material in instalacijske storitve, skupaj z dokazili o plačilu navedenih računov.

Iz listin, ki so v spisih, zlasti iz fotografij naložbe, ki so bile priložene vlogi, po presoji tožene stranke sledi, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in s tem v nasprotju z določbami Javnega poziva. Zato pogoji za dodelitev spodbude niso izpolnjeni. Pri tem imajo fotografije, priložene vlogi, večjo dokazno vrednost kot ostala predložena dokumentacija, vključno z izjavo izvajalca o zagonu peči. Predloženi računi so bili izdani za priklop kurilne naprave na sistem talnega ogrevanja in ne izkazujejo, da je bil zagon kurilne naprave opravljen po oddaji vloge. In ker pogoji za dodelitev spodbude niso izpolnjeni, je bilo treba vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude skladno s citiranimi določbami Javnega poziva zavrniti.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in smiselno predlaga njeno odpravo. V tožbi se sklicuje na 9. točko Javnega poziva, po kateri naj bi bila naložba lahko z verodostojnimi dokazi tudi drugače izpeljana, kot to določa prvi odstavek Javnega poziva. Že v prvi pošiljki so bila po navedbah tožeče stranke toženi stranki posredovana vsa potrdila, da se naložba izvaja v skladu z Javnim pozivom. V peči se je prižgal ogenj zgolj iz veselja in zato, da bi se ne mogla prodati naprej kot nova, pri čemer je bila tožena stranka pozvana, da si ogleda izvajanje naložbe. Kljub temu se tožena stranka ni odzvala vabilu in je zato spregledala vsa odločilna dejstva ter si celo dovolila spreminjati vsebino potrdil, kot to sledi iz odločbe. Iz odločbe namreč sledi, da je iz potrdila razvidno, da ogrevalna telesa – radiatorji delujejo, kar pa ne drži, saj iz potrdila jasno izhaja, da veja oziroma del naprave še ne deluje. Razlogi odločbe so poleg tega dvoumni. Centralna kurjava za ogrevanje hiše je sklop elementov, ki sestavljajo napravo. O zagonu naprave pa je mogoče govoriti šele potem, ko se v napravo nalije voda, zato ni mogoče govoriti o zagonu zgolj na podlagi fotografij in ne da bi se pretehtala vsa dejstva in vse okoliščine, ter na podlagi enostranskega mnenja, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške postopka. V odgovoru poudarja, da navedbe tožeče stranke o tem, da naj bi bilo v 9. točki poziva določeno, da je naložba lahko izpeljana tudi drugače, kot določa prvi odstavek poziva, ne držijo. Določbe v 9. točki niso alternativa določbam 1. točke poziva. Osnovni pogoj za dodelitev nepovratne finančne spodbude je v tem, da ukrep, za katerega je bila oddana vloga, pred oddajo vloge še ni bil izveden. Iz fotografij, ki so bile priložene vlogi, jasno sledi, da je bila naložba „vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na leseno biomaso“ ob oddaji vloge že izvedena in da tako ni bil izpolnjen osnovni pogoj iz poziva. Na fotografijah so pripisani ure in datumi. Iz fotografij je tudi jasno razvidno, da se je kurilna naprava pripeljala na objekt, da se je vgradila, da so se izvedle povezave, da je na kurilni napravi že nastavljen tlak in da je kurilna naprava v obratovanju. Iz računov, ki jih je tožeča stranke predložila po seznanitvi s poročilom, nasprotno ni razvidno, da bi bili izdani za montažo in zagon kurilne naprave. Prav tako ne drži, da bi ji bilo posredovano potrdilo, da delujejo ogrevalna telesa – radiatorji, na katerega se sklicuje tožeča stranka v tožbi. Iz listin oziroma potrdil, ki jih je tožena stranka prejela, tudi ni jasno in nedvoumno razvidno, da veja oziroma del naprave še ne deluje. Zato je tožena stranka presodila, da imajo večjo dokazno vrednost fotografije, ki so bile priložene vlogi in iz katerih je razvidno, da je bila naložba ob oddaji vloge že izvedena. Za izvedbo dokaza z ogledom naložbe tožeča stranka ni zaprosila. Sicer pa iz ogleda ne bi bilo razvidno, kdaj je bila naložba izvedena. Da mora biti naložba izvedena v času po vložitvi vloge, pa je razvidno tudi iz sodne prakse, konkretno iz sodbe naslovnega sodišča v zadevi z opr. št. I U 1916/2009 z dne 24. 8. 2010. Osnovni namen dodeljevanja nepovratnih sredstev je namreč v tem, da se potencialni investitorji spodbudijo k odločitvi za izvedbo naložbe, kar jasno sledi tudi iz besedila Javnega poziva v prvem odstavku 1. člena, ki določa predmet Javnega poziva, in v drugem odstavku 1. točke, v katerem je vsebovana opredelitev nove naložbe. Določbe Javnega poziva so skladne tako z določbami splošnih pogojev poslovanja kot tudi z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1) in je torej za pridobitev nepovratne finančne spodbude po tem Javnem pozivu treba izpolniti pogoje nove naložbe. Konkretno to pomeni, da je treba oddati vlogo z veljavnim predračunom in fotografijami obstoječega starega stanja in šele po oddaji vloge začeti z izvedbo naložbe. Tega pa tožeča stranka ni upoštevala in se zato njena vloga utemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Iz spisov, ki jih je predložila tožena stranka, kot nesporno sledi, da je bila vloga tožeče stranke na Javni poziv dana dne 14. 12. 2011. Iz spisov tudi povsem jasno sledi, da je bila vlogi priložena ponudba izvajalca in fotografije, iz katerih pa tudi po presoji sodišča, enako kot meni tožena stranka, sledi, da gre za fotografije že izvedene naložbe. Zato je bil prvi tožnik s Poročilom utemeljeno pozvan, da se opredeli do navedenih ugotovitev in da predloži, kolikor temu ni tako, o tem verodostojne dokaze.

Iz spisov nadalje sledi, da je tožeča stranka v postavljenem roku predložila listine, in sicer tiste, ki jih navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi in ki jih po presoji sodišča tudi pravilno presodi kot nezadosten dokaz o tem, da je bila naložba izvedena šele po oddaji vloge in s tem v skladu s pogoji iz Javnega poziva. Pri tem pravilno oceni predložene fotografije kot prepričljiv in zadosten dokaz o tem, da je bila naložba (izgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje in ne centralno ogrevanje kot celota) izvedena že pred prijavo na javni poziv, medtem ko se v zvezi z naknadno predloženimi listinami pravilno in utemeljeno ugotavlja, da izvedbe naložbe, to je vgradnje kurilne naprave, ne izkazujejo.

Drugačne tožbene navedbe so neprepričljive in hkrati v nasprotju z zahtevami Javnega poziva. Tako ne drži tožbena trditev, da je naložba z ozirom na 9. točko lahko izpeljana drugače, kot je določeno v 1. točki poziva. Prav tako ne drži, da so dokazila, ki jih je tožena stranka upoštevala pri odločanju, zgolj posredna, oziroma da se relevantna dokazila niso upoštevala. Iz izpodbijane odločbe in predloženih spisov je razvidno, da so bila pregledana in presojena prav vsa dokazila, ki jih je predložila tožeča stranka. Razlogi tožene stranke tudi niso dvoumni, temveč so logični in prepričljivi. Nasprotno so neprepričljiva oziroma celo neustrezna listinska dokazila, ki so bila predložena kot odgovor na Poročilo in ki se na kurilno napravo in s tem na predmet naložbe v pretežni meri niti ne nanašajo, vsaj ne neposredno. Pravilno in skladno s spisi pa že tožena stranka odgovori tudi na tožbene očitke v zvezi z ogledom. Iz spisov namreč ni razvidno, da bi vloga oziroma prijava na Javni poziv vsebovala tudi poziv k ogledu, kot se zatrjuje v tožbi. Obenem pa že tožena stranka pravilno poudari, da bi ogled po že izvedeni naložbi ne mogel v ničemer prispevati k drugačni odločitvi, zato (tudi) sodišče tožbene navedbe v tej zvezi zavrača kot nepomembne za odločitev.

V konkretnem primeru torej ni izkazano, da je bila naložba izvedena po oddaji vloge. Čim pa je tako, je tožena stranka vlogo tožeče stranke na Javni poziv zaradi neizpolnjenega razpisnega pogoja utemeljeno zavrnila. Iz zahtev Javnega poziva namreč jasno sledi, da je mogoče uveljavljati nepovratno finančno spodbudo le za nove naložbe, to pa so naložbe, ki bodo izvedene po oddaji vloge za njeno pridobitev.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in skladna s predpisi, na katere se sklicuje, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče za drugačno presojo dokazov od tiste, ki jo je opravila tožena stranka, po povedanem ni našlo podlage. Zato je odločilo o tožbi izven glavne obravnave.

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.