VSM sklep II Ip 1056/2012

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na poslovnem deležu, ki ga ima dolžnik v družbi O. d.o.o., in zaznambo sklepa o zavarovanju v sodnem registru, zavrnilo (I. točka izreka) ter odločilo, da upnik sam krije svoje stroške predloga (II. točka izreka).

2Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje upnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Graja zaključek sodišča prve stopnje, da je predlog za zavarovanje neutemeljen, ker Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne določa prisilnega sredstva zavarovanja na poslovnem deležu, pač pa le po sporazumu strank. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo 240. člena ZIZ, saj meni, da bi moralo uporabiti 113. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki davčnemu organu to pravico neposredno omogoča. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in predlogu za zavarovanje ugodi.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenega razloga in glede razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna.

5Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določilo 240. člena ZIZ, ki v prvem odstavku določa „numerus clausus“ sredstev zavarovanj in sicer: zastavno pravico na nepremičnini, zastavno pravico na premičnini, predhodne odredbe in začasne odredbe, v drugem odstavku pa določa, da se zavarovanje lahko ustanovi tudi na podlagi sporazuma strank. Zaključilo je, da zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na deležu družbenika ni dovoljeno na podlagi predloga upnika (torej prisilno – s sodno odločbo), pač pa le na podlagi sporazuma med strankama, ter predlog upnika zavrnilo.

6Pritožba tak zaključek, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, utemeljeno graja.

7Glede na okoliščine predmetnega primera (da je upnik Davčna uprava Republike Slovenije, ki ima nasproti dolžniku izvršilni naslov) je treba v konkretni zadevi poleg določil ZIZ uporabiti tudi določila specialnega zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), na katerega se pritožba sklicuje. Ta v 113. členu izrecno določa, da lahko davčni organi pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali imetniki poslovnega deleža, predlagajo zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika neposredno pri sodišču, ali preko državnega pravobranilstva. Gre za specialno določilo, ki derogira splošno določilo 240. člena ZIZ po načelu „lex specialis derrogat legi generali“ in s tem predmetnemu upniku daje posebno pravico predlagati (prisilno) sredstvo zavarovanja z zastavno pravico na dolžnikovem poslovnem deležu v družbi. Takšno stališče izhaja že iz same gramatikalne razlage 113. člena ZDavP-2, kot tudi iz pravne teorije (dr. Tone Jerovšek, Ivan Simič, dr. Bojan Škof: Zakon o davčnem postopku s komentarjem, Davčno izobraževalni inštitut in Davčno finančni raziskovalni inštitut, Ljubljana 2008, str. 284) in sodne prakse (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 1091/2005 z dne 6. 4. 2006 in sklep Višjega sodišča v Kopru II Cp 662/2002 z dne 25. 2. 2003). Glede na navedeno in glede na namen 113. člena ZDavP-2, ki izhaja iz Poročevalca Državnega zbora RS (št. 99/XXXII z dne 20. 9. 2006, str. 198: ...“v kolikor davčni organ oceni, da bo dolgovani davek lahko izterjal le iz zavezančevega nepremičnega premoženja oziroma deležev v družbah, je upravičeno, da lahko doseže stvarnopravno zavarovanje že takoj po izvršljivosti izvršilnega naslova oziroma v začetni fazi davčne izvršbe, in si tako zagotovi vrstni red poplačila iz tako zavarovanega premoženja. V teh primerih davčni organ predlaga zavarovanje pri sodišču v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje...“), zato ni mogoče zaključiti, da predlagano sredstvo zavarovanja ni dovoljeno.

8Nenazadnje tudi iz 241. člena ZIZ izhaja, da ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in pravicah, ki po tem ali drugem zakonu ne morejo biti predmet izvršbe, kar „a contrario“ pomeni, da je na stvareh in pravicah, ki so lahko predmet izvršbe, zavarovanje dovoljeno (seveda pod pogojem, da sredstvo zavarovanja dopušča ZIZ ali kakšen drug zakon, v konkretnem primeru je to ZDavP-2).

9Pritožbeno sodišče na podlagi obrazloženega ocenjuje, da ZDavP-2 davčni upravi nedvomno daje pravico za vložitev predloga za zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika, ne vsebuje pa izvedbenih določb o tem, kako se takšna prisilna zastavna pravica (t.j. zastavna pravica na podlagi sodne odločbe) v postopku zavarovanja pridobi.

10Zastavna pravica na podlagi sodne odločbe načeloma nastane z njeno pravnomočnostjo, razen če zakon določa drugače (135. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Upoštevaje citirano splošno določilo bi zastavna pravica v predmetni zadevi nastala (že) na podlagi pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča o dovolitvi zavarovanja. Ker pa gre v konkretnem primeru za pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika v postopku zavarovanja, je treba upoštevati še specialna določila ZIZ o zavarovanju. Izrecnih pravil o tem, kako se pridobi zastavna pravica na deležu družbenika v postopku zavarovanja, ZIZ ne vsebuje (več) (1). Ker je sredstvo zavarovanja v predmetni zadevi zastavna pravica na dolžnikovem poslovnem deležu, ki se zaradi načela publicitete in varstva upnikov ter načela vrstnega reda (podobno kot zastavna pravica na nepremičnini) vpisuje v javno knjigo (sodni register), je treba za pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika v postopku zavarovanja smiselno uporabiti določbe o pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini v postopku zavarovanja (ki se prav tako vpisuje v javno knjigo). Na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, se pridobi zastavna pravica z vknjižbo v zemljiško knjigo (prvi odstavek 244. člena ZIZ). Analogno temu se tudi na poslovnem deležu družbenika, ki je vpisan v sodnem registru, pridobi zastavna pravica z vknjižbo v javno knjigo, konkretno sodni register. To je skladno tudi smiselni uporabi tretjega odstavka 165. člena ZIZ, ki ureja način izvršbe na delež družbenika: „sodišče vroči sklep o izvršbi (analogno: sklep o zavarovanju) družbi in ga zaznamuje v sodnem registru, s to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež“.

11Iz obrazloženega izhaja, da se prisilna zastavna pravica na deležu družbenika v postopku zavarovanja pridobi tako, da se v sodnem registru (pri poslovnem deležu, ki je predmet zavarovanja) na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju zaznamuje prepoved razpolaganja s poslovnim deležem družbenika in vpiše zastavna pravica v korist upnika.

12Po obrazloženem je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13V novem postopku naj sodišče prve stopnje presodi, ali je predlog za zavarovanje denarne terjatve upnika utemeljen.

-----------------

Op.št. (1): Le-te je ZIZ vseboval v 255. členu ZIZ vse do sprejema Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 75-3570/2002), ki je to določilo črtal, vendar se je nanašalo le na zastavno pravico na deležu družbenika v družbi na podlagi sporazuma strank, ne pa tudi na prisilno zastavno pravico.