VSK sodba Cp 147/2012

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje (I. in III. točka izreka).

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa mora plačati njene stroške pritožbenega postopka v znesku 674,76 EUR v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje.

1Z uvodoma navedeno odločbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi opr. št. VL 1 z dne 5.8.2010 v veljavi in je posledično toženka dolžna plačati tožnici 25.552,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.8.2010 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 61,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.9.2010 dalje do plačila (I. točka izreka). Zaradi umika tožbe za znesek 25.373,88 EUR je pravdni postopek v tem delu s sklepom ustavilo (II. točka izreka). Glede stroškov je v III. točki izreka odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2Toženka je zoper zanjo neugodno sodbo, v posledici katere sama krije tudi svoje stroške postopka, vložila pritožbo. Navaja, da je svoj izostanek z obravnave, razpisane na 12.12.2011, opravičila in celo podala prošnjo za preložitev. To je bilo sodišču poslano 8.12.2011. V opravičilu je navajala, da ima pooblaščenec toženke na isti dan razpisanih več obravnav. O tem opravičilu sodišče v sodbi niti na naroku ni odločalo, kar pomeni bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Zaradi previdnosti je toženka 9.12.2011 priporočeno po pošti poslala pripravljalno vlogo, v kateri je podala dokazne predloge in predvsem ugovarjala višini zahtevka. Sodišče je štelo, da je ta vloga prepozna in je ni upoštevalo, ker naj bi jo dobilo v spis šele po končani glavni obravnavi. Če ima sodišče vložišče oz. sprejemno službo za prispele poštne pošiljke organizirano tako, da vloge kljub temu, da so bile poslane tri dni pred obravnavo, pravočasno ne prispejo v spis, to ni problem toženke. Dejstvo je, da je bila vloga priporočeno po pošti poslana sodišču tri dni pred obravnavo, zato se šteje, da jo je toženka oddala takrat, ko je bila vložena na pošto. Enako velja za pritožbe in je zato določilo ZPP analogno uporabiti tudi v tem primeru. Ni logično, da bi za pošiljanje vlog bili pogoji strožji kot za pošiljanje oz. vložitev pritožbe. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pravočasno - do 11.00 ure 12.12.2011 - imeti pripravljalno vlogo toženke v spisu, jo upoštevati in dokaze pred zaključkom obravnave tudi izvesti. Nato toženka navaja, da zgolj iz previdnosti še enkrat ugovarja tudi višini tožbenega zahtevka, ki ni z ničemer izkazan, kar je že ugovarjala tudi v pripravljalni vlogi z dne 9.12.2011.

3Tožnica je odgovorila na pritožbo. Najprej navaja, da v času obravnavanja v spisu ni bilo vloge za preložitev naroka, sicer pa je na toženki dokazno breme, da svoje trditev v tej smeri dokaže. V izogib negativnim posledicam bi morala toženka pripravljalno vlogo na sodišče poslati tudi po faxu in za tem še po navadni pošti. Tožnica v tej zvezi in v zvezi z ekonomičnostjo postopka opozarja še na določbo 139. a člena ZPP, ki ureja neposredno pošiljanje vlog med pooblaščenci in navaja, da se nič od tega toženka ni poslužila. Ker je bila vloga z dne 9.12.2012 prejeta po zaključku glavne obravnave, so navajanja o neorganizaciji vložišča odveč. Tožnica navaja, da je bila po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi toženka v tej zadevi popolnoma pasivna in na pisanja tožnice sploh ni odgovarjala. Sodišče ji je omogočilo kontradiktorno postopanje, a ga toženka ni sprejela, očitno ima namen s postopkom zavlačevati. Višino terjatve je tožnica izkazala in zahtevek natančno specificirala, toženka pa višini le pavšalno ugovarja in pavšalno navaja tudi postopkovne kršitve, ki jih sodišču prve stopnje ni mogoče očitati.

4Pritožba ni utemeljena.

5Protispisna je trditev, da je toženka svoj izostanek z obravnave, razpisane in opravljene dne 12.12.2011, opravičila in podala prošnjo za njeno preložitev. Take toženkine vloge v spisu ni, zato so očitki, da se sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni opredelilo, brez podlage.

6Po presoji pritožbenega sodišča v konkretnih okoliščinah sodišču prve stopnje ni mogoče očitati bistvene kršitve določb postopka, ker ni upoštevalo toženkine vloge, sodišču poslane po pošti priporočeno tri dni pred glavno obravnavo. Ta je bila opravljena v ponedeljek, 12.12.2011, med 11.00 in 11.10 uro. Spisovni podatki izkazujejo, da je toženka sporno vlogo poslala na zatrjevani način v petek, 9.12.2011, na sodno vložišče je sicer res prispela na dan obravnave, vendar jo je sodnica, kot potrjuje vsebina njenega uradnega zaznamka na vlogi, v spis prejela šele po zaključeni glavni obravnavi in je iz tega razloga ni upoštevala.

7Toženkina primerjava, da bi bilo potrebno pri presoji na enak način kot pri pritožbi izhajati že iz dneva priporočene oddaje na pošto (glede na 112. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je napačna, saj ne gre za vlogo, vezano na nek sodni ali zakonski rok. Gre za vprašanje, kaj pomeni, da sodišče vloge ni upoštevalo, čeprav je na dan obravnave že fizično prispela na vložišče obravnavajočega sodišča. Toženka, ki jo je že v postopku na prvi stopnji zastopal odvetnik, pa glede na svoje postopanje z vlogo sodišču neutemeljeno očita ne dovolj ažurno poslovanje, zaradi katerega se z njeno vlogo ni seznanilo pred zaključkom glavne obravnave (v smislu prvega odstavka 286. člena ZPP). Dejstvo je, da mora vsa pisanja in pošiljke, ki jih na določen delovni dan prejme vložišče, pregledati pristojna sodna oseba v vložišču, odpreti, se seznaniti z njihovo vsebino, kolikor je potrebno za pravilno razdelitev pisanj in jih čimprej izročiti vpisničarjem oziroma pooblaščenim sodnim osebam, nujne pa takoj, vpisničar pa mora pisanja, ki zahtevajo nujno ukrepanje, tudi ustrezno označiti (če že niso) in (logično) takoj dostaviti v spis (glej 216. in 220. člen Sodnega reda). Povsem jasno je, da to terja določen čas za pregled in ustrezno razporeditev (na konkretni dan) prejetih pisanj v spis posamezne zadeve, pri čemer si mora sodišče prizadevati, da je pošta razporejena čimprej. Vendar pa je tedaj, ko stranka pošilja pripravljalno vlogo tako kratek čas pred dnevom obravnave (tu je šlo le za en delovni dan prej), pomembna tudi skrbnost same stranke, da opozori na pomembnost vloge, saj poslovanja s pošto ne more kar zanemariti. V tovrstnih situacijah skrbnost terja, da stranka v vlogi ustrezno in jasno opozori, da gre za nujno vlogo in tako omogoči takojšnjo reakcijo sodnih oseb nanjo in ustrezno postopanje, zato, da bi se z njo sodišče prve stopnje pravočasno, pred koncem obravnavanja seznanilo. Pri tem ni mogoče prezreti, da v sodni praksi tako ravnanje ni nič neobičajnega, temveč kvečjemu nasprotno. Iz konkretne vloge ne izhaja, da bi toženka oz. njen pooblaščeni odvetnik, ki je vlogo sestavil, na vlogi označila, da gre za nujno vlogo ali vsaj opozorila, da je v zadevi razpisana obravnava na dan 12.12.2012. Ob taki opustitvi dolžne skrbnosti, ki bi jo bilo v danih okoliščinah upravičeno pričakovati, mora sama nositi nastale negativne posledice in sodišču ne more uspešno očitati, da ni ravnalo prav, ko njene vloge ni upoštevalo oz. da je kršilo njeno pravico do izjave.

8Graja presoje o sami višini zahtevka je povsem pavšalna in ne omogoča vsebinskega preizkusa.

9Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353.člen ZPP). Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa mora plačati njene stroške pritožbenega postopka, ki so nastali na račun argumentiranega odgovora na pritožbo (154. in 155. člen ZPP). Stroški toženke so odmerjeni v skladu Zakonom o odvetniški tarifi in skupno znašajo 674,76 EUR, predstavljajo pa nagrado za pritožbeni postopek v priglašeni višini 542,30 EUR (po tar. št. 3211 ji toliko gotovo gre), izdatke 20 EUR (tar. št. 6002) in na oboje obračunani 20 % DDV (po tar. št. 6007). Priznani znesek stroškov mora toženka tožnici plačati v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.