VSC sklep I Ip 490/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper plačilni nalog z dne 9. 12. 2010.

Odločitev sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V njej navaja, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni plačal sodne takse. Vztraja pri navedbah, ki jih je podal v vlogi z dne 23. 12. 2010 in v ugovoru z dne 8. 12. 2010.

Pritožba ni utemeljena.

Materialnopravno podlago za obravnavano odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, predstavlja določba (prej) petega odstavka 34. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) oz. (sedaj, po noveli ZST-1A) določba prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki določa, da je zoper plačilni nalog, poslan stranki v primeru iz prvega odstavka 34. člena ZST-1, dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.

Dolžnik je v ugovoru zoper plačilni nalog z dne 9. 12. 2010 navedel, da je sodna taksa že plačana oz. je napačno odmerjena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da iz registra UJP ne izhaja, da bi dolžnik sodno takso (za postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, v znesku 50,00 EUR), za katero mu je bil poslan plačilni nalog z dne 9. 12. 2010, plačal. Prav tako je ugotovilo, da dolžnik k ugovoru ni priložil nobenega dokazila o plačilu sodne takse. Nadalje je ugotovilo, da ZST-1 v tar. št. 4032 za postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, predpisuje plačilo sodne takse v višini 50,00 EUR, zato je zaključilo, da je bila s plačilnim nalogom z dne 9. 12. 2010 sodna taksa dolžniku pravilno odmerjena.

Sodišče prve stopnje je ob presoji zgoraj navedenih trditev, ki jih je dolžnik navedel v ugovoru zoper plačilni nalog z dne 9. 12. 2010, pravilno zaključilo, da njegov ugovor zoper plačilni nalog ni utemeljen. Njegove ugovorne navedbe o tem, da je sodno takso že plačal, so se po poizvedbah sodišča prve stopnje izkazale za neutemeljene, dolžnik pa dokazila o plačilu sodne takse ni predložil, prav tako pa je sodišče prve stopnje sodno takso pravilno odmerilo v skladu s tar. št. 4032 ZST-1. Dolžnik nenazadnje tudi v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da je sodna taksa že plačana oz. da je napačno odmerjena, ob čemer pa je poudariti, da se navedena razloga medsebojno izključujeta. Prav tako pa tudi k pritožbi dolžnik ni priložil dokazila, da bi bila s plačilnim nalogom z dne 9. 12. 2010 odmerjena sodna taksa morebiti res plačana. Ob navedenem je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika pravilno zavrnilo (prej peti odstavek 34. člena ZST-1 oz. sedaj tretji odstavek 34.a člena ZST-1).

Ob obrazloženem je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, v postopku na prvi stopnji pa ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).