VSL sodba I Cp 615/2012

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za plačilo 35.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 5. 2008 dalje do plačila, tožeči stranki pa naložilo plačilo 1.670,88 EUR pravdnih stroškov.

2Zoper prvostopenjsko sodbo se iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP) pritožuje tožnik. Meni, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj se ni opredelilo do njegovih obširnih navedb, podanih v prvi pripravljalni vlogi z dne 5. 4. 2011. Dodaja, da je sodišče napačno uporabilo določilo drugega odstavka 280. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), saj v konkretnem primeru med pravdnima strankama ni bilo dogovorjeno, da toženec kupnino lahko izroči tretji osebi, nepremičninskemu posredniku S.. Drugi člen kupoprodajne pogodbe z dne 22. 3. 2008 namreč jasno določa, da bi moral toženec izročiti kupnino tožniku, in sicer v roku treh dni od dneva notarske overitve kupoprodajne pogodbe, najkasneje pa do 30. 4. 2008. S plačilom tretji osebi (napačni osebi) tako obveznost toženca ni prenehala, zato mu slednji dolguje še celotno kupnino za prodano nepremičnino. Po njegovem mnenju je nadalje neutemeljen zaključek sodišča, da je tožnik s podpisom pogodbe pri notarju konkludentno odobril izročitev kupnine tretji osebi. Dodaja, da nepremičninski posrednik S. ni imel pisnega pooblastila za sprejem kupnine, čeprav bi ga v skladu z 810. členom OZ moral imeti. Ker je toženec izpolnil napačni osebi, ki ni bila pooblaščena za sprejem kupnine, njegova obveznost do tožnika ni prenehala.

3Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril

4Pritožba ni utemeljena.

5Po določbi prvega odstavka 280. člena OZ mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo določi sam upnik. Izpolnitev je veljavna tudi takrat, kadar je opravljena tretjemu, če jo upnik pozneje odobri ali izkoristi (drugi odstavek 280. člena ZPP). V okviru postopka na prvi stopnji je bilo ugotovljeno, da med strankama ni sporno, da je tožnik prodajal, toženec pa nato kupil njegove nepremičnine s posredovanjem podjetja S. s.p. oziroma posrednika M. S.. Nadalje ni dvoma, da je toženec kupnino v znesku 31.500,00 EUR in aro v znesku 3.500,00 izročil posredniku S. in ne tožniku. Vprašanje, ki ostaja pa je, ali je mogoče takšno izpolnitev pogodbene obveznosti šteti za veljavno.

6Pritožbeno sodišče v celoti sprejema materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, in sicer da je tožnik s tem, ko ob podpisu kupoprodajne pogodbe pred notarjem od toženca ni zahteval izročitve kupnine, čeprav je vedel, da jo je slednji izročil nepremičninskemu posredniku, konkludentno odobril takšno izpolnitev obveznosti. Ob tem ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb iz tožnikove prve pripravljalne vloge z dne 13. 4. 2011, saj je ugotovilo, da je bila dejanska izpolnitev obveznosti drugačna od dogovorjene po kupoprodajni pogodbi. Sodišče je tako upoštevalo, da sta se stranki dogovorili, da bo celotna kupnina plačana v gotovini na roke prodajalcu v roku treh dni od dneva notarske overitve kupoprodajne pogodbe, najkasneje pa do 30. 4. 2008, vendar je pravilno zaključilo, da je tožnik s tem, ko je podpisal pogodbo, čeprav je vedel, da je tožnik svojo obveznost izpolnil drugače, pristal na izpolnitev obveznosti po tretji osebi. Takšnega zaključka sodišča tako ne more omajati niti dejstvo, da posrednik ni imel izrecnega pisnega pooblastila za sprejem kupnine. 810. člen OZ posredniku sicer resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pismeno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja pisnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena naročitelju, čeprav je izpolnjena tretji osebi, če jo upnik kasneje odobri ali izkoristi (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 401/2009 z dne 10. 3. 2011)

7Glede na navedeno tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da toženčevo plačilo, na podlagi drugega odstavka 280 člena OZ, predstavlja veljavno izpolnitev obveznosti. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

8Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP.