VSRS Sodba VIII Ips 115/2011

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 28. 4. 2008 in 8. 9. 2008, s katerima je bilo tožniku odmerjeno nadomestilo za invalidnost. Ugotovilo je, da je bila tožniku priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto ob ugotovljeni invalidnosti III. kategorije od 14. 5. 2007 dalje. Na ta dan ni bil vključen v obvezno zavarovanje, se je pa po dokončnosti te odločbe prijavil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. V skladu s 187. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) je bila tožniku, ki ni slovenski državljan, pravilno odmerjena pokojninska osnova le na podlagi časa, prebitega v zavarovanju pri toženi stranki, ne da bi se upoštevala tožnikova delovna doba v Nemčiji in BiH. Glede na določbe Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 38/2008) in Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 12/99) se pri odmeri višine dajatve, ki izvira iz priznane socialne pravice, upošteva le zavarovalno dobo v Republiki Sloveniji.

2Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je bil zmotno uporabljen drugi odstavek 187. člena ZPIZ-1. Delovna doba v Nemčiji in BiH je bila dopolnjena pred uveljavitvijo ZPIZ-1, zato bi moralo sodišče upoštevati takrat veljavno zakonodajo. Sodišče se ne bi smelo sklicevati na Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, saj je bila pri tožniku ugotovljena invalidnost III. kategorije 14. 5. 2007, Sporazum pa je začel veljati šele s 16. 4. 2008. Uporabljen bi moral biti 26. člen Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem varstvu.

4Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7Revizija neutemeljeno meni, da bi se morala delovna doba v Nemčiji in BiH upoštevati glede na zakonodajo, veljavno v času, ko je bila ta doba izpolnjena (pred uveljavitvijo ZPIZ-1). Revident namreč uveljavlja pravico do nadomestila zaradi invalidnosti kot invalid III. kategorije na podlagi 94. člena ZPIZ-1, zato je za pridobitev te pravice pomembna pravna ureditev ob vložitvi zahteve za priznanje pravice. Delovna doba pa je le eno izmed dejstev, pomembnih za odločitev o priznanju pravice do nadomestila zaradi invalidnosti.

8Revizija utemeljeno navaja, da Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino v času nastanka invalidnosti ni veljal, zato ne more predstavljati pravne podlage za odločitev v tej zadevi. Sporazum je začel veljati šele 1. 7. 2008 (obvestilo MZZ, Ur. l. RS, št. 71/2008, MP, št. 14/2008), odločba o priznanju pravice do premestitve na drugo delovno mesto zaradi invalidnosti III. kategorije pa je bila izdana 7. 6. 2007 (izpodbijana prvostopenjska odločba o odmeri nadomestila 28. 4. 2008). Vendar to pomeni le, da delovne dobe, prebite v BiH, pri zavarovalni dobi za pridobitev pravice do nadomestila zaradi invalidnosti ni mogoče upoštevati, saj ZPIZ-1 načeloma predvideva pridobitev pravice na podlagi obveznega zavarovanja le, če so bili prispevki plačani pri domačem nosilcu zavarovanja (toženi stranki). Upoštevanje vplačil prispevkov pri tujem nosilcu obveznega zavarovanja pri pridobitvi pravice po določbah ZPIZ-1 pa je možno v primerih veljavnih mednarodnih sporazumov (prim. zadevo VIII Ips 349/2007).

9Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem varstvu v 3. poglavju o pokojninskem zavarovanju v 26. členu govori o seštevanju zavarovalnih dob in izračunu pokojnine. Tako je v prvem odstavku tega člena določeno, da se za pravico do dajatve po pravnih predpisih, ki jih je treba uporabiti, upoštevajo tudi zavarovalne dobe, ki jih lahko prištejemo za pridobitev pravice do dajatve po pravnih predpisih druge države pogodbenice in ki se ne nanašajo na isto obdobje. To ustrezno velja za dajatve, ki so odvisne od presoje nosilca. V četrtem odstavku pa je določeno, da se pokojnina izračuna po pravnih predpisih posamezne države pogodbenice, ki jih je treba uporabiti, če v tem sporazumu ni drugače določeno. Zavarovancem se v skladu s 94. členom ZPIZ-1 nadomestilo za invalidnost odmeri od invalidske pokojnine, ki bi jim pripadala ob nastanku invalidnosti. Prvi odstavek 26. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem varstvu predpisuje seštevanje zavarovalnih dob pri pridobitvi pravice (do pokojnine), ne določa pa upoštevanja teh zavarovalnih dob pri njeni denarni odmeri. Pri odmeri se glede na ureditev obveznega invalidskega zavarovanja v ZPIZ-1 upošteva le zavarovalna doba, ki jo zavarovanec prebije pri domačem nosilcu zavarovanja, saj Sporazum glede tega nima drugih določb, ki bi pri odmeri pravice omogočale upoštevanje zavarovalne dobe pri tujem nosilcu zavarovanja.

10Glede na navedeno je odločitev sodišča druge stopnje pravilna, zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).