VSL sklep EPVDp 6/2010

Pritožbi storilca se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče.

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu kot vozniku začetniku, ki si je vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B pridobil marca 2009, izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je s plačilnim nalogom, izdanim 23. 9. 2009 in pravnomočnim 2. 10. 2009, dosegel devet kazenskih točk za prekršek po c) točki četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), storjen 23. 9. 2009.

Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje storilec, ki uveljavlja, da ni voznik začetnik, saj ima vozniški izpit od januarja 2005.

Pritožba je utemeljena.

Višje sodišče ob pregledu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je pritrditi storilcu, da ni več voznik začetnik. Določba 66. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1, ki opredeljuje v cestnem prometu pogojem voznika začetnika, je bila namreč prvič spremenjena s prvim odstavkom 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1E, Uradni list RS, št. 37/2008, ki je veljati začel 30. 4. 2008), nato pa tudi s prvim odstavkom 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1F, ki je veljati začel 11. 8. 2009), tako da je sedaj voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini; voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G. Navedeno spremembo določbe ZVCP-1, ki opredeljuje kriterije, po katerih je voznika šteti za voznika začetnika, pa bi sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pogojev za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja moralo upoštevati. Spisovno gradivo namreč potrjuje pritožbene navedbe storilca o tem, da si je aktualno vozniško dovoljenje pridobil že drugič, in sicer mu je bilo to izdano marca 2009, pred tem pa mu je bilo vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B prvič izdano januarja 2005. Glede na navedeno spremenjeno določbo 66. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 tako storilec 23. 9. 2009, ko je storil prekršek po c) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, ni imel statusa voznika začetnika, zaradi česar devetih kazenskih točk, izrečenih storilcu s plačilnim nalogom, izdanim 23. 9. 2009 in pravnomočnim 2. 10. 2009, ni mogoče upoštevati kot kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene kot vozniku začetniku.

Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da pri pritožniku navedeni pogoj za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega ali preseženega števila kazenskih točk kot vozniku začetniku, ni podan.

Višje sodišče je glede na navedeno na podlagi 168. člena v zvezi z desetim odstavkom 163. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ugodilo pritožbi storilca in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Za pravilno ugotovitev statusa storilca kot udeleženca v cestnem prometu z motornim vozilom kategorije B na dan storitve očitanega prekrška, to je 23. 9. 2009, je bila namreč potrebna samo drugačna presoja dokazov, ki jih sodišče ni samo izvedlo, je pa nanjo oprlo izpodbijani sklep, to je obvestila Ministrstva za pravosodje iz evidence kazenskih točk in izpisa iz tovrstne evidence pri sodišču prve stopnje.