VSL sklep II Cp 2105/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti pravdne stroške v znesku 2.474,19 EUR v roku 15 dni s pripadki.

2Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka. Sklep izpodbija v delu, v katerem mu sodišče priglašenih stroškov ni priznalo. Meni, da je bilo neutemeljeno zavrnjeno priznanje nagrade za sodelovanje pri sporazumu po tar. št. 1110 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Stališče sodišča, da naj bi nagrada odvetniku pripadala le, če je sklenjen ustrezen sporazum, je napačno. Že iz besedila ZOdvT izhaja, da nastane nagrada za sodelovanje pri sklenitvi sporazuma, nagrada za samo sklenitev pa je zajeta posebej v tar. št. 1112. Ker se je zadeva vodila v dveh postopkih, bi moralo sodišče tožniku priznati nagrado tudi za narok v ponovljenem postopku. Enako velja za nagrado za postopek. V nadaljevanju specificirano povzema, katere stroške bi mu moralo sodišče priznati. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je neutemeljena.

4Nagrada za sporazum po tar. št. 1110 ZOdvT nastane v primeru, ko je odvetnik zaslužen za prekinitev spora ali odpravo negotovosti strank glede pravnega razmerja tako, da se sklene pogodba. Pomembno pri tem torej je, da se spor v posledici sodelovanja odvetnika prekine. Ne zadostuje zgolj prizadevanje (1). Tudi ne drži, da je nagrada za samo sklenitev zajeta posebej. V tar. št. 1112, ki jo pritožnik omenja, je namreč nagrada, če do prekinitve spora pride po začetku sodnega postopka, zgolj ustrezno znižana.

5V konkretnem primeru je bil spor rešen s posredovanjem sodišča, saj poskus sklenitve sporazuma pred začetkom sodnega postopka ni bil uspešen. Odvetnik do nagrade po tej tar. št. zato ni upravičen.

6Glede na to, da, pritožniku zato nagrada po tej tar. št. ne pripada. Sodišče prve stopnje je glede na povedano ravnalo prav, ko mu te nagrade ni priznalo.

7Sodišče prve stopnje je pritožniku, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, priznalo eno nagrado za postopek. Takšna odločitev je pravilna.

8Po 19. členu ZOdvT se v primeru, če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, ponovljeni postopek šteje za novo stopnjo, vendar pa to samo po sebi ne pomeni, da je pooblaščenec upravičen do ponovne (celotne) nagrade za postopek. V 4. točki opombe 3 je v zvezi z priznavanjem nagrade za postopek po tarifni številki 3100 namreč določeno, da se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem, všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku. To pomeni, da bo odvetnik dobil del nagrade za (nov) postopek samo v primeru, če bo vrednost predmeta obravnavanja v ponovljenem postopku višja.

9V konkretnem primeru se je vrednost spornega predmeta zmanjšala, saj je sodišče obravnavalo le zahtevek za plačilo premoženjske škode v višini 1.953,60 EUR. Zaradi vštevanja nagrade iz prejšnjega postopka, ki je višja od nagrade, ki bi sicer pripadala pooblaščencu za nov postopek, do nje zato ni upravičen.

10Pritožnik v pritožbi sicer utemeljeno opozarja, da je po ZOdvT upravičen do nagrade za narok tudi v ponovljenem postopku, vendar pa pri tem spregleda, da mu je sodišče to nagrado priznalo in sicer v višini 104,40 EUR. Pri tem je pravilno upoštevalo, da se je vrednost premeta spora zmanjšala, posledično pa se je ustrezno zmanjšala tudi nagrada za narok, ki sicer pooblaščencu pripada.

11Glede na to, da je pritožnik v pritožbi specificirano navedel stroške, ki naj bi mu po njegovem mnenju pripadali, je pritožbeno sodišče preverilo še ostale postavke in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi, katere stroške prizna in katere ne, ravnalo pravilno oziroma ne v škodo pritožnika, upoštevajoč pri tem ZOdvT in ZPP.

12Pritožbeno sodišče ob tem tako le opozarja, da so bili pritožniku nekateri stroški priznani celo v previsokem znesku. Gre za strošek poštnih in telekomunikacijskih storitev, ki ga je prvo sodišče priznalo v skupnem znesku 60,00 EUR (3x po 20 EUR). Po tar. št. 6200 je namreč stranka, v kolikor izbere ta način povračila (torej namesto dejanskih izdatkov po tar. št. 6001) upravičena v vsaki zadevi zahtevati pavšalni znesek v višini 20 % nagrade, vendar največ 20 EUR. V konkretnem postopku gre ves čas za isto zadevo (primerjaj 15. in 16. člen ZOdvT).

13Glede na to, da pritožnik stroška prič ob zaključku obravnave ni določno opredelil (prvič to stori šele v pritožbi), sodišče prve stopnje tudi tega stroška upravičeno ni priznalo (primerjaj prvi odstavek 163. člena ZPP).

14Ker je glede na obrazloženo pritožba neutemeljena, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa tudi niso bile storjene kršitve absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

----------------------------------------------------------------------------------

(1) Primerjaj tudi obrazložitev predloga Zakona o odvetniški tarifi, objavljeno v Poročevalcu Državnega zbora št. 28/2008.