VSL sklep II Cp 3919/2011

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1S sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje odločilo o dedovanju zapustnikovih solastninskih deležev na nepremičninah parc. št. 1017, 1150, 1152, 1151, 1153, 1013/8, 1035/2, 1004/0 in 1036, vse k.o. x.. Ugotovilo je, da so na podlagi zakonitega dedovanja upravičeni dedovati: zapustnikovi sinovi J., M. in A. Š., vsak do 1/5, zapustnikova vnukinja R. B. do 1/5 ter zapustnikova snaha Ve. Š. in zapustnikova vnuka V. Š. ter U. Š., vsak do 1/15. Ker je dedinja R. B. svoj dedni delež odstopila sodediču M. Š., so za dediče razglašeni: J. Š. do 1/5, M. Š. do 2/5, A. Š. do 1/5, Ve. Š. do 1/15, V. Š. do 1/15 in U. Š. do 1/15 celotne zapuščine.

2Pritožuje se dedič A. Š. Zatrjuje, da na zapuščinski obravnavi niso bile obravnavane nepremičnine parc. št. 1004, 1036, 1013/8 in 1035/2, vse k.o. x. Navaja, da je skrbnik denacionaliziranega premoženja in da teh nepremičnin še ni dal v dedovanje, ker denacionalizacija še ni končana; zapuščinska obravnava pa je bila sklicana zaradi potreb Geodetske uprave. Sklepu nasprotuje, ker je sodediču M. Š. omogočen špekulantski nakup od nečakinje R. B., ki ne razume slovenskega jezika. Navaja, da je njena mati, pok. Š. Š., za časa življenja njega (pritožnika) določila pa vodenje denacionalizacije in da po njeni smrti poskrbi, da bo hči pošteno dedovala. Predlaga razveljavitev sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Prvenstveno se postavlja vprašanje pritožnikovega pravnega interesa za pritožbo, kajti le-ta je procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o pritožbi. Če si pritožnik svojega pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati, pritožba ni dovoljena in jo sodišče zavrže (4. odstavek 343. čl. Zakona o pravdnem postopku). Pritožniku je 1/5 zakoniti dedni delež priznan na celotni zapuščini, odstop dednega deleža R. B. sodediču M. Š. pa je predmet njunega obligacijskega razmerja in na tožnikov pravni položaj ne vpliva. Ker pa pritožnik v pritožbi obravnava tudi pooblastilo sestre Š. Š.in trdi, da o dedovanju nepremičnin, ki se na zapuščinski obravnavi niso obravnavale, sodišče ne bi smelo odločati (kar bi eventuelno lahko imelo vpliv na njegov pravni položaj), pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni zavržena, ampak jo je pritožbeno sodišče vsebinsko obravnavalo.

5Pritožnik je v teku zapuščinskega postopka pred sodiščem prve stopnje predložil pooblastilo, s katerim ga sestra Š. Š. pooblašča za zastopanje v denacionalizacijskem postopku in postopkih, ki denacionalizaciji sledijo (list. št. 42). Ker je Š. P., roj. Š. Umrla, preden je sodišče začelo z obravnavanjem te zapuščine, njena hči in dedinja R. B., ki se zapuščinskega postopka udeležuje, pa pritožnika za zastopanje ni pooblastila, se o dedovanju Š. P., roj. Š. oz. R. B. pripadajočega zakonitega dednega deleža pritožnik ni upravičen izjavljati.

6Res je, da na zapuščinski obravnavi, ki je bila izvedena dne 17.6.2010, sodišču še ni bilo znano, da zapuščina obsega tudi nepremičnine parc. št. 1013/8, 1035/2, 1004/0 in 1036, vse k.o. x. in dediči (razen R. B.) glede tega premoženja niso oblikovali dednih izjav. Ker pa pritožnik ne zatrjuje, da bi glede tega premoženja podal drugačno dedno izjavo, kot jo je glede ostale (obravnavane) zapuščine ali, da je o dedovanju tega zapustnikovega premoženja treba odločati drugače, kot glede ostale zapuščine, razlogov za razveljavljanje prvostopenjske odločbe ni. Razveljavitev sklepa o dedovanju želi pritožnik doseči zaradi varstva pravnega položaja sodedinje B. in preprečitve odstopa njenega dednega deleža sodediču M. Š. Ker pa za zastopanje R. B. v tem postopku pritožnik nima pooblastila, niti pravnega interesa, da bi vplival na obligacijsko razmerje R. B. in M. Š., njegovi pritožbi ni mogoče ugoditi.

7Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. odstavka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju pritožba zavrnjena.