VSL sodba I Cpg 589/2011

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v roku 15 dni znesek 7.043,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.11.2008 dalje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba v izpodbijani 5. točki potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 978,78 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo v delu, v katerem se nanaša na zahtevek tožeče stranke po tožbi: sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0005 Ig 2005/06011 z dne 23.3.2005 v celoti razveljavilo (1), zaradi umika tožbe v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala plačilo 3.733,43 EUR ustavilo postopek (2) ter zavrnilo tožbeni zahtevek za znesek 7.043,76 EUR s pripadki (3). V delu, v katerem se nanaša na zahtevek po nasprotni tožbi, je sodišče prve stopnje: sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0008 Ig 2005/07051 z dne 28.11.2005 v celoti razveljavilo (4), tožeči stranki naložilo v plačilo znesek 1.797,98 EUR s pripadki (5), zavrnilo tožbeni zahtevek za znesek 4.667,27 EUR (6) in tožeči stranki naložilo povrnitev 4521,86 EUR stroškov postopka (7).

2Proti navedeni sodbi je (zoper odločitev sodišča v 3. in 5. točki) pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

3Dne 2.2.2012 je bil nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, St 6/2012 začet stečajni postopek. Ker je do začetka stečaja in s tem prekinitve postopka po samem zakonu prišlo po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja strank oziroma so potekli vsi roku zanje, je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi 207. člena ZPP, ne glede na prekinitev postopka, izdalo odločbo, sprejeto na seji.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Tožena stranka (po delnem umiku tožbe) zahteva še plačilo pogodbenega zneska kapitalizirane glavnice v višini 7.043,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva spremembe zahtevka (26.11.2008) dalje. Tožena stranka je zahtevku nasprotovala in trdila, da tožeča stranka svojih prevzetih obveznosti na objektu D. ni v celoti opravila. Navedla je, da je zaradi naknadno ugotovljenih pomanjkljivosti (tožeča stranka ni navozila gramoza oziroma trdnega materiala pod površino plavajoče plošče niti ni izvedla vogalnih ojačitev) tožečo stranko z dopisi pozvala (Priloga B3 in B4) k odpravi navedenih pomanjkljivosti in dokončanju del. Ker tožeča stranka tega kljub pozivu ni storila, je potrebno delo opravil drug izvajalec.

6Sodišče prve stopnje je za ugotovitev, ali je tožeča stranka opravila vsa dela, ki se jih je zavezala opraviti po pogodbi tako, da je možna uporaba tistega dela objekta, ki se ga je zavezala zgraditi, postavilo izvedenca. Na podlagi izvedeniškega mnenja je ugotovilo, da tožeča stranka ni izvedla vseh del, ki se jih je zavezala izvesti s pogodbo, zato ima izvršeno delo napako.

7Na podlagi 1. odst. 637. člena OZ lahko naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, zahteva od njega, da napako odpravi in mu za to določi primeren rok. Napaka predstavlja neposredno škodo, ki naročniku nastane in se kaže v manjši vrednosti opravljenega posla od vrednosti, ki bi jo ta imel, če ne bi bilo napake. Najpogostejši način, s katerim se doseže odprava neposredne škode zaradi napake, ki jo predstavlja napaka sama, je odprava te napake. Zahtevek za odpravo napake ima tako značilnost jamčevalnega zahtevka. Namen odprave napake je doseči, da bo opravljen posel ustrezal rezultatu, ki se ga je podjemnik zavezal doseči s sklenitvijo pogodbe. Zahtevek za odpravo napake je tako namenjen zaščiti naročnikovega interesa za pravilno izpolnitev.

8Glede na tretji odstavek 637. člena OZ ima v primeru, če podjemnik ne odpravi napake, naročnik pravico znižati plačilo ali odstopiti od pogodbe. V tem primeru pa tožena stranka (naročnik) ni odstopila od pogodbe. Smiselno je z ugovorom, da tožeča stranka ni (pravilno) opravila vseh dogovorjenih del po pogodbi, uveljavlja pravico znižati plačilo. Hkrati pa je z nasprotno tožbo zahtevala, da ji tožeča stranka plača stroške, ki jih je toženi stranki zaračunala tretja oseba za popravilo reklamiranega dela tožeče stranke in strošek za dela, ki bi jih bila po pogodbi dolžna opraviti tožeča stranka. Škodo dokazuje z bremepisom (B6) s prilogo specifikacije posameznih del, ki so bila potrebna za odpravo napake po tretji osebi. Sodišče prave stopnje je ugotovilo, da je iz izvedenskega mnenja in računa št. 39/05 razvidno, da gre za dodatna dela, ki so bila potrebna za izvedbo sanacije, in je zato znesek, ki ga je izračunal izvedenec, tožeči stranki prisodilo kot višino škode (1.797,98 EUR). Tožena stranka je tako očitno izbrala možnost odprave napake na stroške izvajalca, ki jo je, ne glede na drugačno zakonsko določilo, po oceni višjega sodišča potrebno priznati naročniku.

9Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0008 Ig 2005/07051 z dne 28.11.2005 sama navedla, da ni izvedla ometov, tlakov in stopnic, tožeča stranka pa temu ni nasprotovala, vendar višje sodišče ugotavlja, da na podlagi navedenega ni mogoče šteti, da je bila pogodbena cena zmanjšana. Pogodbena klavzula „ključ v roke“ ne izključuje uporabe pravil o spremembi pogodbene cene zaradi spremenjenih okoliščin. Takšne spremenjene okoliščine pa bi lahko bile tudi dogovor pogodbenih strank, da se del pogodbeni del ne opravi. Zaradi navedenega bi imel naročnik (tožena stranka) pravico zahtevati spremembo pogodbene cene. Tožena stranka pa tega ni zatrjevala, prav tako pa tega, koliko naj bi bila navedena dela vredna, ni navedla niti tožeča stranka niti na to vprašanje ni mogel odgovoriti izvedenec. Tudi sodišče prve stopnje je navedlo, da dejanski izračun glede na dano ponudbo tožeče stranke ni možen, ker ponudba ne navaja cena na enoto in predvideno količin.

10Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje sicer pravilno ugotovilo: s pomočjo izvedenca je ugotovilo, da ima opravljeno delo napake, da tožeča stranka določenih del v soglasju s toženo stranko ni opravila in da je tožena stranka potem, ko je od tožeče stranke neuspešno zahtevala odpravo napak, te napake odpravila s pomočjo tretje osebe. Vendar pa je sodišče prve stopnje na tako ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo. Glede na to, da je tožena stranka (naročnik) med jamčevalnimi zahtevki izbrala (in so za to izpolnjene vse predpostavke) pravico odpraviti napako na stroške podjemnika, ima pravico od tožene stranke zahtevati povrnitev vseh stroškov, ki so ji nastali zato, ker je zagotovila odpravo napake. Če naročnik povrnitev teh stroškov zahteva s (v tem primeru: nasprotno) tožbo, je takšen njegov zahtevek utemeljen, hkrati pa ni mogoče zavrniti zahtevka tožeče stranke za plačilo za opravljeno delo. To bi bilo mogoče storiti le v primeru, če bi tožena stranka uveljavljala (le ) znižanje plačila zaradi zmanjšanja vrednosti objekta zaradi napake ali zaradi odstopa tožene stranke (naročnika) od pogodbe. Ker je zaradi navedenega materialno pravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, ki je zaradi dela z napako zavrnilo zahtevek tožeče stranke za njegovo plačilo, hkrati pa ugodilo zahtevku tožene stranke po nasprotni tožbi za plačilo stroškov odprave napake, je višje sodišče na podlagi 5. točke 358. člena ZPP pritožbi tožene stranke delno ugodilo. Sodbo sodišča prve stopnje je spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku po tožbi za ta znesek ugodilo.

11Ker v delu izpodbijane sodbe, v katerem je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožene stranke po nasprotni tožbi in kjer tožena stranka zahteva povrnitev stroškov, ki jih je imela, ker je tretji osebi plačala za odpravo napak (5. točka), ki jih je imelo opravljeno delo tožeče stranke, uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

12Ni pa utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo potrebnih zaslišanj. Sodišče prve stopnje je navedlo, katere dokaze je izvedlo ter pojasnilo, da je ostale dokazne predloge zavrnilo kot nepotrebne, saj je že z izvedenim dokaznim postopkom glede na ostale dokaze lahko z gotovostjo ugotovilo odločilna dejstva v sporu.

13V skladu z določbo 2. odst. 165. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v primeru, ko spremeni odločbo, zoper katero je vloženo pravno sredstvo, odločiti tudi o stroških vsega postopka. Po spremembi izpodbijane sodbe je tožeča stranka v postopku v zvezi s tožbenim zahtevkom po tožbi v celoti uspela in je zato upravičena do povrnitve svojih pravdnih stroškov, ki jih je višje sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika in ob upoštevanju odvetniške in taksne tarife. Tožeči stranki je tako v zvezi z zahtevkom po tožbi priznalo izvršilne stroške v znesku 245,51 EUR, stroške za sestavo pripravljalne vloge v znesku 275,40 in 20% DDV (55,08 EUR) ter stroške takse za sodbo (107,77 EUR), skupaj 683,76 EUR. V zvezi z odmero stroškov po nasprotni tožbi se sodišče sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki po nasprotni tožbi prisodilo stroške v znesku 667,00, toženi pa v znesku 371,98 EUR. Po pobotanju tako prisojenih stroškov je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini. 978,78 EUR. Tožeča stranka je dolžna povrniti odmerjene stroške v roku 15 dni, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od poteka izpolnitvenega roka dalje (378. člen Obligacijskega zakonika).