VSL sklep I Cp 3958 /2011

Pritožbi se delno ugodi, tako da se izpodbijani sklep v 1. točki izreka glede podrejenega predloga za plačilo denarne odškodnine in v 2. točki izreka glede stroškov razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (glede primarnega predloga za dodelitev gradbene parcele ) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagateljice za določitev odškodnine zaradi razlastitve, s katerim je zahtevala izročitev nadomestne gradbene parcele, podrejeno pa plačilo denarne odškodnine.

2.Proti sklepu se pritožuje predlagateljica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Res je predlagateljica enak predlog za določitev odškodnine vložila dvakrat, vendar pa so zaradi naknadne pravnomočne sodbe Upravnega sodišča RS U 964/2009 – 8 z dne 19.2.2009 razlogi za zavrženje predloga odpadli. Upravno sodišče RS je namreč z navedeno s sodbo odločilo, da gre tako pri zahtevku za dodelitev gradbene parcele, kot tudi pri podrejenem zahtevku za denarno odškodnino, za plačilo odškodnine, torej za isto pravico, ki se uveljavlja v različnih oblikah, zaradi česar je za odločanje v obeh primerih pristojno nepravdno sodišče. Sodišče prve stopnje bi moralo sodbo upravnega sodišča upoštevati in če bi še vedno menilo, da ni pristojno, uporabiti določilo drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču RS in zahtevati rešitev spora o pristojnosti pred Ustavnim sodiščem RS. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je bistveno kršilo določila ZPP. Uporabilo je namreč določilo drugega odstavka 18. člena ZPP in predlog predlagateljice zavrglo, čeprav je bilo seznanjeno, da obstaja kompetenčni spor. Zaradi tega je bila predlagateljici kršena pravica do sodnega varstva. Zato je predlagateljica sama sprožila pobudo za rešitev spora o pristojnosti pred Ustavnim sodiščem.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Predlagateljica, ki je bila razlaščena leta 1987, je vložila predlog za določitev odškodnine zaradi razlastitve, s katerim zahteva nadomestno gradbeno parcelo v skladu s 16. členom Zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 (1) (v nadaljevanju ZSZ-84), podrejeno pa plačilo denarne odškodnine.

5.Za odločanje o nadomestni gradbeni parceli je v skladu z določilom 19. člena ZSZ-84 pristojen občinski upravni organ. Zato sodna pristojnost za odločanje o zahtevi predlagateljice za dodelitev nadomestne gradbene parcele ni podana.

6.Sodišče je pri odločanju vezano na ustavo in zakon. V našem pravnem redu ne velja precedenčno pravo, po katerem predstavlja izrečena sodba formalni pravni vir za odločanje. Zato odločitev, ki jo je zavzelo Upravno sodišče RS v zadevi U 964/2008-8 z dne 19.2.2009, na katero se sklicuje pritožnica, ni pravno zavezujoča. Posledično pritožnica zmotno meni, da je zaradi naknadne pravnomočne odločbe Upravnega sodišča RS odpadel razlog za zavrženje predloga in da bi moralo sodišče prve stopnje to odločbo pri odločanju upoštevati ter odločati o primarno postavljenem predlogu. O tem, da gre pri odločanju o dodelitvi gradbene parcele za odločanje o upravni stvari, se je že pravilno izreklo tudi višje sodišče s sklepom I Cp 4668/2008 z dne 18.2.2009, ko je odločalo o identični zahtevi predlagateljice, ki je tekla pod opr. št. N 88/2006.

7.Ker je odločitev o zavrženju predloga predlagateljice za dodelitev nadomestne gradbene parcele pravilna, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice v tem delu zavrnilo in izpodbijani sklep o zavrženju v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na dodelitev gradbene parcele, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8.Dva ali več tožbenih zahtevkov oziroma predlogov, ki so v medsebojni zvezi, lahko predlagateljica v skladu s tretjim odstavkom 182. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP uveljavlja z enim predlogom tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku (predlogu), če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Predlagateljica je zaradi razlastitve nepremičnine eventualno kumulirala dva predloga, in sicer je primarno zahtevala dodelitev nadomestne gradbene parcele, podrejeno pa plačilo denarne odškodnine zaradi razlastitve. Ker za predlog za dodelitev gradbene parcele ni podana sodna pristojnost, bi moralo po zavrženju predloga v tem delu sodišče prve stopnje odločati o podrejenem predlogu. Sodna pristojnost za odločanje o denarni odškodnini zaradi razlastitve predlagateljice je namreč v skladu z določilom 12. člena ZSZ-84 podana. Pritožba tako utemeljeno napada odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predlagateljičinega predloga v celoti, torej tudi glede plačila denarne odškodnine. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep o zavrženju v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na določitev denarne odškodnine ter odločitev o stroških v 2. točki izreka razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (glede predloga za dodelitev gradbene parcele) v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje. V ponovljenem postopku naj tako sodišče prve stopnje odloči o podrejenem predlogu za določitev odškodnine v denarju, glede katerega je pristojnost prvostopenjskega sodišča podana.

9.Pritožbeno sodišče je zadevo glede odločanja o podrejenem predlogu vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, zato pritožbeni očitki o kršitvi ustavne pravice do sodnega varstva, niso utemeljeni.

10.V skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP se odločitev o stroških pridrži za končno odločbo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1)Uradni list SRS, št. 18/1984 s spremembami in dopolnitvami