VSL sodba I Cpg 1099/2011

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka delno spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 31372/2009 z dne 13. 03. 2009 v 3. odstavku izreka razveljavi za 81,32 EUR in predlog upnika za povrnitev izvršilnih stroškov v tem delu zavrne.

II. V preostalem se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu I. točke ter izpodbijani III. točki izreka potrdi.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je v veljavi obdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 31372/2009 z dne 13. 03. 2009 v 1. odstavku izreka sklepa za znesek 1.610,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov:

431,13 EUR od 15. 12. 2008 dalje do plačila;

605,78 EUR od 26. 12. 2008 dalje do plačila;

133,55 EUR od 29. 12. 2008 dalje do plačila;

392,09 EUR od 20. 02. 2009 dalje do plačila;

48,00 EUR od 20. 02. 2009 dalje do plačila;

in v 3. odstavku izreka sklepa za stroške izvršilnega postopka v znesku 117,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 03. 2009 dalje do plačila (I. točka izreka). Ta isti sklep je zaradi umika tožbe razveljavilo v 1. odstavku izreka sklepa za znesek 50,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2008 dalje do plačila in v tem delu postopek ustavilo (II. točka izreka). Toženi stranki je v plačilo naložilo stroške postopka tožeče stranke, v roku 15 dni, v znesku 457,28 EUR, v primeru zamude s plačilom pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od prvega dne zamude dalje do plačila (III. točka izreka).

2Po napovedi pritožbe je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo zoper I. in III. točko izreka sodbe. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbe.

3Pritožba je bila pravilno vročena tožeči stranki v izjavo. V odgovoru predlaga potrditev izpodbijane sodbe. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4O pritožbi zoper sodbo je na podlagi novelirane določbe 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

5Pritožba je delno utemeljena.

6Sodba sodišča prve stopnje je preizkusljiva in vsebuje razloge o vseh pravno relevantnih dejstvih. Pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj sodišče prve stopnje ne bi obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog tožene stranke z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke in priče H. S., ni utemeljen. Obrazložilo je, da zakonitega zastopnika ni zaslišalo, ker le ta ni opravičil izostanka na naroku, na katerega je bil pravilno vabljen, zaslišanje priče S. pa je zavrnilo kot nepotreben dokaz. Iz nadaljnje obrazložitve sodišča prve stopnje pa izhaja, da je bil ta dokaz nepotreben zato, ker tožena stranka ni podala dovolj konkretnih trditev o grajanju napak dobavljenega blaga. Predlagani dokazi pa ne morejo nadomestiti pomanjkljivih trditev tožene stranke (212. člen v zvezi s 7. členom ZPP).

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva, na katere je pritožbeno sodišče vezano (1. odstavek 458. člena ZPP):

da sta bili pravdni stranki v poslovnem razmerju,

da se tožena stranka ukvarja s proizvodnjo, trgovsko in storitveno dejavnostjo, v katero spadajo tudi izvedba različnih gradbenih del,

da je tožena stranka od tožeče stranke kupovala gradbeni material in gradbeno opremo,

da je tožeča stranka izdala račune št. 8020897 z dne 28. 11. 2008; št. 80202816 z dne 14. 11. 2008, ki je zapadel v plačilo za znesek 481,54 EUR; št. 80202938 z dne 25. 11. 2008, ki je zapadel v plačilo 25. 12. 2008 za znesek 605,78 EUR; št. 80202978 z dne 28. 11. 2008, ki je zapadel v plačilo 28. 12. 2008 za znesek 133,55 EUR; št. 9020038 z dne 20. 11. 2008, ki je zapadel v plačilo 19. 02. 2009 za znesek 392,09 EUR ter št. 90200040 z dne 20. 01. 2009, ki je zapadel v plačilo 19. 02. 2009 za znesek 48,00 EUR,

da je tožena stranka blago zaračunano po vtoževanih računih prevzela, kot je razvidno iz priloženih dobavnic in delovnega naloga,

da tožena stranka prevzetega blaga ni grajala, niti ni zavrnila vtoževanih računov,

da dogovor o kasnejšem plačilu računov, pri katerem bi bilo plačilo računov vezano na plačilo s strani naročnikov, med pravdnima strankama ni bil sklenjen, zato so računi zapadli v plačilo tako, kot je bilo navedeno na vtoževanih računih.

8Sodišče prve stopnje je ugovore tožene stranke zavrnilo zato, ker (1) pri dogovoru o plačilu tožena stranka svojih trditev ni uspešno dokazala (zakoniti zastopnik tožene stranke na narok ni pristopil) ter zato, ker tožena stranka svojega ugovora, da je bilo dobavljeno blago neustrezno in je imelo napake, ni konkretizirala. Trditve tožene stranke, da je bilo dobavljeno blago v celoti neustrezno, so povsem pavšalne. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da bi morala tožena stranka konkretno trditi, katero blago oziroma storitev naj bi bilo obremenjena s stvarnimi napakami in za kakšne pomanjkljivosti naj bi šlo. Tožena stranka bi morala tudi zatrjevati, da je omenjene napake takoj, ko je bilo to mogoče, grajala in sporočila tožeči stranki (464. člen OZ). Pritožba napačno povzema sodbo sodišča prve stopnje s tem, ko zatrjuje, da v predmetni pravdi ni uspela zato, ker je sodišče prve stopnje verjelo le dokazom tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno presodilo, da tožena stranka ni bila uspešna že pri zagotavljanju konkretne trditvene podlage za njeno obrambo proti vtoževanemu plačilu. Dokazni predlogi pa manjkajočih trditev tožene stranke v postopku ne morejo nadomestiti.

9Ker je tožeča stranka toženi stranki dobavila blago in opravila opisane storitve, ji je tožena stranka dolžna plačati zneske, kot le ti izhajajo iz vtoževanih računov.

10Pritožba je delno utemeljena glede višine izvršilnih stroškov. Tožena stranka je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi nasprotovala višini priglašenih (izvršilnih) stroškov upnika za opomine in poizvedbe ter pri tem navajala, da ti stroški niso utemeljeni, ker je (1) tožeča stranka (upnik) postopek izvršbe zlorabila ter (2) da naj upnik predloži listine, s katerimi bo dokazal, da so mu ti stroški v višini 80,00 EUR dejansko nastali. Prvi del ugovornih navedb tožene stranke ni utemeljen že zato, ker je tožeča stranka v tem postopku uspela, s tem pa je izkazano, da postopka izvršbe ni zlorabila. Delno pa je utemeljen ugovor višini priznanih izvršilnih stroškov za 50,00 EUR (opomini in poizvedbe), ker tožeča stranka ni uspela izkazati, da so ji stroški za poizvedbe in opomine nastali. Prav tako je utemeljena pritožba v delu glede stroškov za predlog za izvršbo v znesku 26 EUR (ZOdvT tarifna številka 3460), skupaj z 20 % DDV. Tožeča stranka posebej do nagrade za predlog za izvršbo ni upravičena, ker se je postopek nadaljeval v pravdnega in ji je bila v celoti priznana nagrada za redni postopek po tarifni številki 3101 (v skupnem znesku 113,10 EUR). Nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in postopek za izdajo plačilnega naloga se všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje izvršbe na podlagi verodostojne listine (ZOdvT tarifna številka 3100). Tožeča stranka je tako v delu izvršilnih stroškov upravičena le do 36,00 EUR takse za predlog za izvršbo v elektronski obliki (ZST-1 tarifna številka 4012). Zato je v delu, ki presega znesek 36,00 EUR, pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijano sodbo spremenilo tako (5. alineja 358. člena ZPP), da je sklep o izvršbi v 3. odstavku izreka glede izvršilnih stroškov razveljavilo za 81,32 EUR in upnikov predlog za povrnitev izvršilnih stroškov zavrnilo.

11Ker v preostalem pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa je na ugotovljeno dejansko stanje, ki ni predmet pritožbenega preizkusa (1. odstavek 458. člena ZPP), pravilno uporabilo materialno pravo, pritožbeno sodišče pa tudi ni odkrilo absolutnih bistvenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo v pretežnem delu zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 2. odstavkom 154. člena ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem delu, mora sama nositi svoje pritožbene stroške. Tožeča stranka, katere odgovor na pritožbo k predmetni odločitvi ni pripomogel, sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (1. odstavek 155. člena ZPP).