VSL sodba I Cpg 259/2012

Pritožba se zavrne in se prvostopna sodba v izpodbijani II. in IV. točki izreka potrdi.

1Sodišče prve stopnje je odločilo:

„I. Sprememba tožbe se dovoli.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati znesek 93.691,68 EUR, v primeru zamude skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi dalje do izpolnitve obveznosti.

III. Kar je zahtevala tožeča stranka več, se zavrne.

IV. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 5.747,48 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do izpolnitve obveznosti.“

2Tožbenemu zahtevku je ugodilo po ugotovitvi, da je tožeča stranka toženi na podlagi dveh pogodb prodala določene nepremičnine, kupnine zanje pa tožena stranka ni v celoti poravnala. Upoštevajoč, da je tožena stranka dne 27. 5. 2011 na račun glavnice tožeči stranki plačala 66.537,78 EUR, je presodilo, da je tožbeni zahtevek vsaj po temelju priznala.

3Proti tej sodbi je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena ZPP in predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo „razveljavi ter zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne oziroma zadevo vrne v novo sojenje.“.

4Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Iz spisa je razvidno, da je tožena stranka že po tistem, ko je dne 3. 6. 2011 prejela izvedensko mnenje stalne izvedenke ekonomske stroke J. B., na katerega je v bistvenem oprta izpodbijana sodba, tožeči stranki dne 27. 5. 2011 nakazala 66.537,78 EUR. V vlogi z dne 24. 10. 2011 pa niti ni z besedo ni več vztrajala pri svojih prvotnih ugovorih, pač pa se je ukvarjala le še s pravilom „ne ultra alterum tantum“. Glede na to, da je izrecno zapisala, da je potrebno dvakratno glavnico zmanjšati še za dne 27. 5. 2011 plačani znesek v višini 66.537,78 EUR, presoje sodišča prve stopnje, da je s tem vsaj po temelju priznala tožbeni zahtevek, ne more izpodbiti s pavšalno navedbo, da je „jasno zatrjevala, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke nasprotuje“.

7Za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembno, zakaj tožena stranka kupnine ni plačala. Za odločitev o pritožbi pa je neupoštevna pritožbena navedba, da „je tožena stranka uveljavljala zamudo s predložitvijo izvedenskega mnenja, na podlagi katerega je bil podan izračun uporabnine (odškodnine), ki jo je zaradi nepravočasne izpolnitve prodajne pogodbe s strani tožeče stranke utrpela tožena stranka“ in tudi ne z navedbo, da je bilo izvedensko mnenje podano točno za tisti del nepremičnin, ki so bile izročene z zamudo“.

8Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).