UPRS sodba II U 56/2011

Tožbi se ugodi in se odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33123-9/2009-26 z dne 16.12.2010 odpravi in se zadeva vrne Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 350,00 € (tristo petdeset eurov 00/100) z DDV v roku 15 dni pod izvršbo.

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zavrnila zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33123-9/2009-13 z dne 17.8.2009. Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka 1.12.2010 vložila zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev v višini 106.258,78 € na podlagi odločbe o pravici do sredstev št. 33123-9/2009-13 z dne 17.8.2009, s katero je agencija tožeči stranki odobrila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev v višini do 215.225,00 € za sofinanciranje iz Ukrepa 322: obnova in razvoj vasi, ki so bila razpisana z javnim razpisom za obnovo in razvoj vasi, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 23/2009. Agencija je pri obravnavi zahtevka za izplačilo sredstev na podlagi predložene dokumentacije ugotovila, da je tožeča stranka pričela z izborom izvajalca po Zakonu o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami) že dne 7.7.2009, odločba o pravici do sredstev pa je bila izdana 17.8.2009. To po mnenju agencije ni skladno z 2. točko zavez tožeče stranke navedenih v odločbi z dne 17.8.2009, to je, da ni pričela z deli za izvedbo naložbe pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev (kot začetek del se šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun odobrenih sredstev, sklenitev katerekoli pogodbe z izvajalci, naročanje materiala, opreme ali storitve in temu podobno). Skladno s peto alineo IV. točke javnega razpisa se kot začetek stroška šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). K temu se smiselno šteje tudi začetek izvajanja javnega naročanja. Agencija je tako ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje vseh pogojev oziroma kriterijev, določenih v Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS z obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju Uredba, Uradni list RS, št. 73/2008 s spremembami) in javnem razpisu, zato je zahtevek v nasprotju z zahtevami, kot jih določajo predpisi, javni razpis oziroma odločba o pravici do sredstev. Iz tega razloga je zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev na podlagi 56. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1, Uradni list RS, št. 45/2008) zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da ne v javnem razpisu - pa tudi ne v programu razvoja podeželja, ki je podlaga za ta razpis - ni bilo navedeno, da se pred izdajo odločbe o upravičenosti do sredstev ne sme pričeti s postopkom javnega naročanja. Zato je tožeča stranka pričela s postopkom javnega naročanja v skladu z nacionalno zakonodajo, s tem pa ni prevzela nobene obveznosti, prav tako ni kršila določil javnega razpisa, saj je upoštevala IV. točko tega razpisa. Zahteva tožeče stranke za izplačilo sredstev je bila tako neutemeljeno zavrnjena. Samovoljno določanje pravil in meril ter njihovo spreminjanje ob vsakokratni novi objavi javnega razpisa, ni dopustno. Navedba tožene stranke, da se postopek javnega naročanja smiselno šteje za prevzem obveznosti, je nelogična in pomeni diskriminatorno obravnavo prijaviteljev na javni razpis. Pred podpisom pogodbe z izvajalcem tudi ni mogoče govoriti o prevzemu obveznosti, ker le te še niso nastale. Tožeča stranka je pogodbo z izvajalcem del za gradnjo podpisala v mesecu septembru leta 2009, to je po pridobitvi odločbe o pravici do sredstev, šele s podpisom pogodbe o izvedbi del, pa je prevzela obveznosti, ki so ji bile priznane po odločbi. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se tožeči stranki odobrijo sredstva v priglašeni višini 106.258,78 €. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se v skladu s peto alineo IV. točke javnega razpisa kot začetek stroška šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev. Dopustitev izvedbe javnega naročila do podpisa pogodbe in pred izdajo odločbe o odobritvi sofinanciranja, je bila omogočena šele z objavo četrtega javnega razpisa za Ukrep 322 z dne 18.6.2010, tožnica pa se je prijavila na razpis za Ukrep 322 – obnova in razvoj vasi, objavljen dne 27.3.2009, ki izvedbe javnega naročila do podpisa pogodbe pred izdajo odločbe o odobritvi sofinanciranja ne dovoljuje oziroma le to obravnava kot začetek stroška pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožeča stranka je pri svojih stališčih vztrajala tudi v vloženih pripravljalnih vlogah.

Tožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka dne 22.6.2009 vložila popolno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz ukrepa obnova in razvoj vasi – Ukrep št. 322 na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 23/2009. Tožeča stranka je bila s prijavo na ta javni razpis uspešna, saj so ji bila z odločbo št. 33123-9/2009/13 z dne 17.8.2009 odobrena nepovratna sredstva iz programa razvoja podeželja v višini do 215.225,00 €. Na podlagi te odločbe je tožeča stranka dne 1.12.2010 vložila zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev v višini 106.258,78 € in zahtevku priložila ustrezno dokumentacijo. Na osnovi te dokumentacije je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ugotovila, da je tožeča stranka pričela z izborom izvajalca po ZJN-2 že dne 7.7.2009, torej pred izdajo odločbe o pravici do sredstev, ki je bila izdana 17.8.2009, in zato tožničin zahtevek za izplačilo sredstev zavrnila. Kot razlog za zavrnitev agencija navaja zavezo tožeče stranke, da ni pričela z deli za izvedbo naložbe pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev, sklicuje pa se tudi na peto alineo IV. točke javnega razpisa.

Po pregledu zadeve sodišče ugotavlja, da med pogoji za pridobitev sredstev na podlagi predmetnega javnega razpisa, ni določeno, da prijavitelj na ta razpis s postopkom javnega naročanja ne sme začeti pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev. Pogoje za dodelitev sredstev sicer določa V. javnega razpisa, med njimi pa tega pogoja ni. Agencija v izpodbijani odločbi kot razlog za zavrnitev zahtevka tožeče stranke navaja tudi določila javnega razpisa pod IV. točko, ki se nanaša na upravičene stroške. Ta določa, da so upravičeni stroški naložbe samo stroški nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do dokončanja naložbe oziroma najpozneje do 30.6.2015. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). V nadaljevanju pa določa, da so upravičeni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, lahko tudi stroški nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar samo od 1.1.2007 dalje. V primeru, da tudi po pozivu na dopolnitev, vlagatelj ne predloži dokazil za uveljavljanje upravičenih splošnih stroškov, do njih ni upravičen.

Glede na zgoraj navedeno sodišče zaključuje, da med pogoji javnega razpisa ni določbe, da prijavitelj na javni razpis ne sme začeti s postopkom javnega naročanja po ZJN-2 pred izdajo odločbe o pravici do sredstev. Javni razpis v točki IV., na katero se sklicuje izpodbijana odločba, vsebuje le določbe, ki se nanašajo na to, kateri so upravičeni stroški, pa še glede teh razpisni pogoji dopuščajo, da so upravičeni tudi stroški, ki so povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar pa po 1.1.2007.

Med zavezami tožeče stranke, ki so navedene v odločbi o pravici do sredstev št. 33123-9/2009/13 z dne 17.8.2009 je, da se tožeča stranka zavezuje, da ni pričela z deli za izvedbo naložbe pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev (kot začetek del se šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun odobrenih sredstev, sklenitev katerekoli pogodbe z izvajalci, naročanje materiala, opreme ali storitve in temu podobno) in da bo po prejemu odločbe o pravici do sredstev začela postopek izbire izvajalca naložbe po ZJN-2 in bo pri omenjenem postopku izbire izvajalca gradbenih in obrtniških del uporabila enako specifikacijo del, kot je opredeljena v tem javnem razpisu, ter da bo z izbranim izvajalcem del sklenila pogodbo o izvedbi del, ki bo skladna s tem javnim razpisom in odločbo o pravici do sredstev.

Po presoji sodišča sam začetek postopka po ZJN-2 ne pomeni, da je tožeča stranka s tem prevzela obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. Naročnik lahko namreč v vseh fazah postopka zavrne vse ponudbe (tretji odstavek 80. člena ZJN-2) in torej le z začetkom postopka po ZJN-2 za naročnika še ni nastala nobena obveznost. Za tožečo stranko obveznost na račun dodeljenih sredstev nastane šele s sklenitvijo pogodbe. Kot izhaja s strani tožeče stranke neprerekanih navedb tožene stranke, pa je tožeča stranka pogodbo z izvajalcem del sklenila v septembru 2009, to je po izdaji odločbe o pravici do sredstev.

Iz tega pa sledi, da zgolj z začetkom postopka javnega naročanja po ZJN-2 tožeča stranka tudi ni kršila zavez, ki so ji bile naložene z odločbo o pravici do sredstev z dne 17.8.2009. Med temi zavezami je navedeno, da tožeča stranka ni pričela z izvedbo naložbe pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev (kot začetek del se šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun odobrenih sredstev, sklenitev katerekoli pogodbe z izvajalci, naročanje materiala, opreme ali storitve in temu podobno) in da bo po prejemu odločbe o pravici do sredstev začela postopek izbire izvajalca naložbe po ZJN-2.

Ker je tožeča stranka pogodbo z izvajalcem del sklenila po izdaji odločbe o pravici do sredstev, z deli za izvedbo naložbe ni pričela pred izdajo odločbe in torej do izdaje odločbe z dne 17.8.2009 nikakršnih obveznosti ni prevzela, niti ni sklenila pogodbe z izvajalci del. Tožeča stranka pa s tem, ko je začela postopek po ZJN-2 tudi ni naročila materiala ali storitve, saj je začetek postopka po ZJN-2 šele poziv k oddaji ponudb s strani potencialnih izvajalcev in sam začetek tega postopka za tožečo stranko glede na določila 80. člena ZJN-2 ne ustvarja nobenih zavez. V tej luči je treba po presoji sodišča razumeti tudi naslednjo zavezo tožeče stranke iz odločbe o pravici do sredstev z dne 17.8.2009, katere bistvo je, da bo tožeča stranka naročilo izvedla na podlagi ZJN-2, ne pa v tem, da tega postopka ne začne pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev. Da bi bil postopek javnega naročila neskladen s predmetnim javnim razpisom pa Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ni ugotovila.

Glede na zgoraj navedeno je tudi nepravilno argumentiranje izpodbijane odločitve s točko IV. javnega razpisa, kjer je med ostalim opredeljeno, kateri stroški štejejo kot upravičeni stroški, pri tem pa je v izpodbijani odločbi povzet samo tisti del, ki kot upravičene stroške določa stroške nastale od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do 30.6.2015, prezre pa določilo, ki kot upravičene stroške določa tudi tiste, ki so povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali pred datumom izdaje odločbe o pravici do sredstev, vendar po 1.1.2007. Iz tega pa sledi prav nasproten zaključek, kot ga je napravila agencija v izpodbijani odločbi, namreč, da je s pripravo in izvedbo naložbe mogoče začeti tudi pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.

K zgoraj navedenemu je treba dodati še, da pogoja, da prijavitelj ne prične s postopkom izvedbe javnega naročila po ZJN-2 pred izdajo odločbe o pravici do sredstev tudi Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS z obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju Uredba, Uradni list RS, št. 73/2008 s spremembami) ne določa.

Izpodbijana odločba je bil izdana v postopku na podlagi javnega razpisa za Ukrep 322, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 23/2009, zato se sodišče z drugimi razpisi za ta ukrep ni ukvarjalo.

Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita in jo je moralo sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno razjasniti še druge za izplačilo sredstev relevantne okoliščine in nato ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zahtevku tožeče stranke za izplačilo sredstev.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007) v višini 350,00 €, ki jih je skupaj z DDV sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.