VSM sodba I Cp 972/2011

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek s katerim je tožeča stranka zahtevala, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh pod izvršbo na svoje stroške pred pristojno geodetsko Območno upravo, Geodetske uprave RS, na podlagi elaborata Biroja za Urbanizem, z datumom marec 2005 – sprememba december 2006 z nazivom „predlog načrta določitve funkcionalnega zemljišča št. 6091 za parc. št. 53/2, 53/3 k.o. L.“ in zarisa na listovni št. 2 kot priloge dopisa Biroja za urbanizem sodišču z dne 26. 2. 2008 izdelanega v tem pravdnem postopku, ki sta sestavni del te sodbe, pokreniti postopek odmere parc. št. ... in ... pripisane vl. št. ... k.o. L. tako, da se objektu št. 2 s pomožnim objektom stoječim na teh parc. št. dodeli nova parc. št. v tem postopku, kot solastnik teh parcel parc. št. do ½ aktivno sodelovati zaradi odmere teh parcel št. po prej navedenem elaboratu do pravnomočnosti odločbe Geodetske uprave RS, sicer sta ta postopek nerazdelno upravičena pokreniti in v njem nastopati kot predlagajoči stranki tožeči stranki M. Z. in I. Z., vse na stroške tožene stranke I. Z.. Zavrnilo je tudi zahtevek tožnikov na izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine in podrejeni tožbeni zahtevek s katerim sta tožnika zahtevala, da se ugotovi, da sta tožnika M. Z. in I. Z., solastnika dela parc. št. ... in ... v zemljiškoknjižni solasti I. Z. do ½ z objektom št. 2, pomožnim objektom navedenim v elaboratu Biroja za Urbanizem z datumom marec 2005 – sprememba december 2006 z nazivom „predlog načrta določitve funkcionalnega zemljišča 6091 za parc. št. ... in ... k.o. L.“ in zarisa na listovni št. 2 kot priloge dopisa Biroja za Urbanizem sodišču z dne 26. 2. 2008 izdelanega v tem pravdnem postopku, ki sta sestavni del sodbe in sicer vsak od tožnikov do ¼. Zahtevala sta tudi, da sta tožnika M. Z. in I. Z. nerazdelno upravičena pri GURS doseči odmero predmetnega zemljišča iz točke 1 sodbe torej iz primarnega tožbenega zahtevka. Odločilo je o stroških postopka ter zavrnilo tudi tožbeni zahtevek tožeče stranke po plačilu 1.050,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

3.Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6.Pritožba najprej pove, da želi tožeča stranka doseči sodbo na podlagi katere bo mogoče odmeriti funkcionalno zemljišče k prizidku in h kleti z nadstrešnico, ki jo je zgradil na formalno tujem zemljišču.

7.Pritožbena graja, da Zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (v nadaljevanju ZUN) ne loči podlag za določitev funkcionalnega zemljišča glavnim in pomožnim objektom ne more imeti uspeha že zato, ker je bil ta zakon razveljavljen z ustavno odločbo U-I-277/2000 objavljen v Ur. l. RS št. 23/2002 dne 15. 3. 2002, in je ZUN je prenehal veljati 16. 3. 2003. Odtlej naprej določitev funkcionalnega zemljišča po ZUN ni več mogoča.

8.V kolikor pa bi tudi bilo potrebno uporabiti ZUN bi bilo glede na neizpodbijano ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prizidek črna gradnja, kar z drugimi besedami pomeni nelegalno gradnjo, to je poseg v prostor brez lokacijskega dovoljenja, potrebno zahtevek zavrniti. Na podlagi določila prvega odstavka 76.c ZUN so bila prepovedana vsa, glede zakonitih posegov v prostor sicer dovoljena ali predpisana dejanja, med drugim tudi:

vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah in

promet z objektom ali z zemljiščem na katerem je (objekt)

Na podlagi določila tretjega odstavka 76. člena ZUN so bili vpisi, pravni posli in drugi pravni akti, ki so bili v nasprotju s prvim odstavkom, nični. Glede na takšno zakonsko ureditev postopek GURS, ki ga zahteva tožnik ne bi bil dovoljen, prav tako pa ne bi bil dovoljen vpis v zemljiško knjigo na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga s tožbo zahteva tožnik. Iz enakega razloga ne bi bil utemeljen tudi podrejeni tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice tožnika in pokrenitve postopka iz točke 1 pred GURS s strani tožnikov.

9.Na podlagi določila prvega odstavka 215. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) se je postopek za določitev funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZGO-1 (1. 1. 2003) sicer lahko še končal po določilu 46. člena ZUN s tem, da se je določitev funkcionalnega zemljišča štela za odločbo o določitvi gradbene parcele. Z ZGO-1B, ki se je uporabljal od 15. 4. 2008 se je določanje gradbenih parcel prenehalo.

10.Dne 24. 5. 2008 je stopil v veljavo Zakon o vknjižbi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL), ki je za določanje funkcionalnega zemljišča predpisal sodno pristojnost. Zahtevek, da je tožena stranka dolžna pred GURS pokreniti postopek za odmero funkcionalnega zemljišča je tako postal materialnopravno nemogoč in neizvršljiv in ga je bilo potrebno tudi iz tega razloga zavrniti.

11.Tožeča stranka je tožbo vložila zato, ker sama ni aktivno legitimirana za vložitev zahteve za odmero funkcionalnega zemljišča. Kdo je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za odmero funkcionalnega zemljišča določa zakon, aktivno legitimirana oseba pa ima pravico zahtevo vložiti ali pa tudi ne. Z ugoditvijo takšnemu zahtevku bi se z zakonom določena aktivna legitimacija razširila tudi na osebe, ki te pravice na podlagi kogentnih zakonskih določb nimajo. Tožnika s tožbo ne moreta prisiliti aktivno legitimirane osebe, da vloži zahtevek, niti ne moreta aktivne legitimacije razširiti nase, saj bi to pomenilo, da bi se s sodbo spreminjala prisilna določila zakona, to pa ni dopustno (tretji odstavek 3. člena ZPP).

12.S podrejenim tožbenim zahtevkom tožnika zahtevata ugotovitev, da sta solastnika dela parcele na podlagi elaborata izdelanega v tem postopku in zarisa na listovni št. 2. Z ugoditvijo takšnemu zahtevku bi sodišče prve stopnje samo, brez predpisanega postopka in brez aktivno legitimiranega predlagatelja določilo funkcionalno zemljišče v obsegu, ki se mu tožena stranka upira. Prav tako bi s tem tožeči stranki, ki te legitimacije nima podelilo aktivno legitimacijo za določitev funkcionalnega zemljišča, ki je po zakonu nima.

13.Glede na pravilno odločitev sodišča prve stopnje o primarnem in podrejenem tožbenem zahtevku je pravilna tudi odločitev o zahtevku za plačilo 1.050,00 EUR pravdnih stroškov zaradi s strani revizijskega sodišča razveljavljene sodbe (prvi odstavek 154. člena ZPP).

14.Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

15.Tožnika s pritožbo nista uspela, zato nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).