UPRS sklep IV U 131/2010

Tožba se zavrže.

Z izpodbijano odločbo tožene stranke, številka 2152-1/2010/4 (134-08) z dne 5. 5. 2010 je odločeno, da se predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, ki je bil vložen zoper odločbo Upravne enote Šmarje pri Jelšah, številka 215-39/2009-1215-3 z dne 9. 4. 2009, zavrne. Tožena stranka navaja, da predlagatelj (tožnik v tem sporu) navaja, da naj bi bila z izdano odločbo kršena ustavna načela, načela delovanja društva in pravica do združevanja, torej materialni predpisi, ki urejajo ta vprašanja, to pa sta Zakon o društvih in za lovske družine tudi Zakon o divjadi. Do kršitve materialnega predpisa bi v postopku registracije sprememb temeljnega akta društva lahko prišlo, če spremenjeni temeljni akt društva ne bi bil v skladu z Zakonom o društvih in pravnim redom RS, to je tudi z drugimi veljavnimi predpisi. V nadaljevanju tožena stranka podrobno razlaga urejanje razmerij znotraj društva, tako po zakonu kot tudi po Pravilih lovske družine A., ki se nanaša na obravnavani primer. Glede na razloge, ki jih navaja, tudi ugotavlja, da z izdajo odločbe ni prišlo do kršitve materialnega predpisa. S tem tudi niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa, da se odločba lahko razveljavi po nadzorstveni pravici, če je z njo očitno prekršen materialni predpis.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbeni razlog kršitve določb postopka in navaja, da je pridobil veljavna pravila lovske družine A., ki so bila registrirana z odločbo UE Šmarje pri Jelšah dne 9. 4. 2009, iz katere izhaja skladnost temeljnega akta s predpisi. Pravila v 6. in 11. členu določajo pogoje za članstvo v društvu, ter da je med pogoji navedena tudi omejena teritorialna izključenost LD A., ki nima več podlage v Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o opravljanju lovišč (ZVGLD), zato jo je treba presojati v skladu s 4. alineo drugega odstavka 9. člena Zakona o društvih (ZDru-1). Takšna omejitev je nezakonita in neustavna, ter pomeni grob poseg v pravico do svobodnega združevanja, na kateri je utemeljen Zakon o društvih. Tožnik ni sodeloval kot stranka ali stranski udeleženec v postopku registracije sprememb temeljnega akta, in je na podlagi izključitve iz članstva pridobil interes za razveljavitev odločbe, ki bi jo moral organ zaradi njene očitne nezakonitosti in neustavnosti razveljaviti v skladu s svojo nadzorstveno pravico nad delom upravne enote. Temu predlogu organ ni sledil in je izpodbijani odločbi dopisal ugotovitev, da z odločbo UE Šmarje pri Jelšah o registraciji sprememb temeljnega akta LD A. ni bil kršen Zakon o društvih. S tem tožnik ne more soglašati in je na podlagi pridobljenega pravnega interesa pri Ustavnem sodišču RS vložil pobudo za oceno ustavnosti in obvezno razlago 4. alinee drugega odstavka 9. člena Zakona o društvih glede dometa dispozitivnosti pogojev za članstvo v odnosu do pravice svobodnega združevanja. Namen zakonodajalca, ki je sprejel Zakon o divjadi in lovstvu je, da ne ohrani določb ZVGLD o teritorialni izključenosti članstev v posameznem društvu, ki opravlja dejavnost lovstva. Predlaga, da sodišče samo spremeni izpodbijani upravni akt tako, da ugodi predlogu za razveljavitev po nadzorstveni pravici, podredno pa, da prekine upravni spor do meritorne odločitve Ustavnega sodišča o pobudi za oceno ustavnosti 9/II/4 člena Zakona o društvih, številka I-U-128/10. Na podlagi te odločitve pa samo spremeni izpodbijani upravni akt tako, da ugodi predlogu za razveljavitev po nadzorstveni pravici.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja, da je odločba pravilna in zakonita glede na dejansko stanje, kot je razvidno iz listin v upravnem spisu in predlaga, da se tožbo kot neutemeljena zavrne.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov;

Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1) v 3. točki prvega odstavka 36. člena predpisuje splošno procesno predpostavko za vložitev tožbe v upravnem sporu in omejuje dopustnost tega spora v primerih, ko tožnik ne izkaže, da so z upravnim aktom prizadete njegove pravice ali pravne koristi, oziroma če po tem zakonu ne more biti stranka. Pravico do meritorne (vsebinske) odločitve namreč izkazuje le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic, da bi mu ugodna rešitev zagotavljala neko pravico ali pravno korist, ki je brez sodne odločbe ne bi mogel doseči. Tožnik mora torej izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločba RS, Upravne enote Šmarje pri Jelšah, številka 215-39/2009-1215-3 z dne 9. 4. 2009, s katero je odločeno, da se v Register društev Upravne enote Šmarje pri Jelšah, kjer je vpisano društvo z imenom Lovska družina A. s sedežem in naslovom sedeža ... in matično številko ..., vpiše sprememba temeljnega akta. Odločitev je bila sprejeta na občnem zboru društva in kot izhaja iz zapisnika z dne 21. 3. 2009, je med odsotnimi (neupravičeno) tudi tožnik B.B. To pomeni, da v postopku spremembe izdaje izpodbijanega prvostopnega upravnega akta tožnik ni niti sodeloval, pa tudi sicer ni izkazal, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravnih koristi.

Sodišče je tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker ni izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe. Sodišče je na podlagi iste zakonske določbe odločalo tudi po sodniku posamezniku.