UPRS sodba II U 157/2010

1. Tožba se zavrne.
2. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno, da se tožeči stranki ne dodelijo sredstva za sofinanciranje letnega programa športa Mestne občine Ptuj za leto 2010.V obrazložitvi je prvostopni upravni organ navedel, da je Mestna občina Ptuj objavila javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programa športa v Mestni občini Ptuj v letu 2000 in da je skladno z merili iz navedenega razpisa tožeča stranka prejela za sklop A: 0 točk, za sklop B: 1,2 točke in za sklop C+D: 7,5 točke. Izvajalec letnega programa mora v skladu z javnim razpisom doseči najmanj 10 točk in skupno najmanj 5 točk znotraj elementov C in D, da se sofinancira njegov letni program športa. Glede na to, da je tožeča stranka v skupnem seštevku dosegla le 8,7 točk vlogi ni bilo ugodeno. V pritožbenem postopku je navedeni izpodbijani sklep potrdil tudi župan. V obrazložitvi je navedel, da na področju Mestne občine Ptuj obstajata dva ženska odbojkarska kluba A. in B., ki trenutno nastopata v III. slovenski ligi. V Pravilniku o sofinanciranju programa športa v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/08 in 12/09, v nadaljevanju: Pravilnik) je navedeno, da se v sklopu A, kjer se vrednoti razširjenost športne panoge, lahko ocenjuje samo en klub. Ker oba kluba nastopata v III. slovenski ligi se upošteva uvrstitev na lestvici. A. je v letošnji sezoni dosegel zadnjo 9. mesto v ligi in se v zaključnem delu tekmovanja bori za uvrstitev od 17. do 21. mesta, B. pa je v prvenstvu dosegel 2. mesto in se v zaključnem delu tekmovanja bori za uvrstitev v II. slovensko odbojkarsko ligo. To pomeni, da je boljše rangiran kljub B. Vse argumente, ki jih navaja A. glede vzgoje kvalitetnih mladih odbojkaric, ki kasneje v večji meri prestopijo k B., sicer pozdravljajo, vendar Pravilnik tega ne upošteva.

Tožnik v tožbi izpodbija odločitev upravnega organa prve stopnje iz razloga nepopolno ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Povzema obrazložitev prvostopne in drugostopne odločbe in izpodbija predvsem točkovanje v sklopu A, kjer tožeča stranka ni prejela nobene točke. Posledica tega je, da je bila določba 9. člena Pravilnika povsem arbitrarno uporabljena, čeprav iz predpisa ni razvidno, da bi za to imela podlago in v izpodbijani odločbi svoje odločitve v tej smeri ni pojasnila. Navedla je le, da je najvišje uvrščeni klub B., kar pa drži le deloma in sicer le v članski ligi, ne pa v ligi za mlajše in starejše deklice, kjer je tožeča stranka uvrščena višje. Dvomi tudi, da je bil Letni program športa v mestni občini Ptuj, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, veljavno sprejet. Kršena so bila tudi pravila postopka, saj je bil postopek formalno voden na dveh stopnja, vendar so o zadevi odločale iste osebe (strokovna komisija) kot na prvi stopnji. Predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in njenih razlogih, ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Odgovarja na tožbene ugovore glede samega postopka dodeljevanja sredstev in se pri tem sklicuje na določbe Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki je naveden kot pravna podlaga v uvodu Pravilnika o sofinanciranju programa šport v Mestni občini Ptuj, kot tudi v uvodu javnega razpisa. Poglavitno vlogo pri dodeljevanje sredstev, kot izhaja iz navedenih pravnih podlag, ima strokovna komisija, sklep o dodelitvi sredstev pa izda predstojnik neposrednega uporabnika ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitev o dodelitvi sredstev. Glede na navedeno zato navedbe tožeče stranke o kršitvah upravnega postopka neutemeljene. V nadaljevanju odgovarja tudi na tožbene navedbe, glede absurdne določbe točke A 9. člena Pravilnika o sofinanciranju programa športa, po kateri se sklop A oceni samo nosilni (najvišje rangirani) klub v posamezni športni panogi, kar je bilo tožniku v izpodbijani odločbi podrobneje pojasnjeno. Prav tako navaja, da je neutemeljen tožbeni ugovor, da Letni program športa za Mestno občino Ptuj za leto 2010 ni bil sprejet. Letni program športa je sprejel Mestni svet Mesne občine Ptuj na 34. seji dne 14. 12. 2009. Ker se z Letnim programom športa, ki ga lokalna skupnost sprejeme na podlagi 7. člena Zakona o športu, določi le izvajanje nacionalnega programa športa, torej ni predpis lokalne skupnosti, ki bi ga bilo treba javno objaviti. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke izdana na podlagi Javnega razpisa za zbiranje predlogov za sofinanciranje programa športa v Mestni občni Ptuj v letu 2010 (v nadaljevanju: Javni razpis), ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 13 z dne 23. 12. 2009. V točki V Javnega razpisa (Merila za sofinanciranje programov) je določeno, da bodo izbrani programi sofinancirani na osnovi Pravilnika o sofinanciranju programa športa v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2 z dne 29. 2. 2008, v nadaljevanju: Pravilnik). V Pravilniku pa so v točki III določena merila za vrednotenje športa in postopek vrednotenja vsebin s področja športa na podlagi meril. Tako je v zvezi s točkovanjem sklopa A (kjer se vrednoti razširjenost športne panoge) v 9. členu Pravilnika določeno, da se v okviru tega sklopa oceni samo nosilni (najvišje rangiran) klub v posamezni športni panogi, razen klubov, ki vzdržujejo športne objekte sami. Ker iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, temu pa pritrjuje tudi tožnik v tožbi, da je B. višje rangiran klub od tožeče stranke (v članski ligi), je zato po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da se v tem sklopu tožeči stranki ne podeli točk, pravilna in v skladu s pogoji Javnega razpisa. Res je, da je bila obrazložitev prvostopnega sklepa zelo skopa, vendar je navedeno pomanjkljivost popravila tožena stranka, ko je obravnavala pritožbo tožeče stranke in izdala drugostopno odločbo. V njej je podrobneje pojasnila vse kriterije za ocenjevanje v okviru sklopa A in odgovorila tudi na pritožbene ugovore v zvezi z dejstvom, da tožeča stranka vzgaja kvalitetne mlade odbojkarice, ki kasneje prestopijo v B. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je na prvi in drugi stopnji odločala ista komisija, sodišče pojasnjuje, da gre v primeru javnih razpisov za javnopravno zadevo iz 4. člena ZUP, kjer se ZUP smiselno uporablja. Po ustaljeni upravnosodni praksi gre v teh primerih za enostopenjski postopek, dopustnost pritožbe pa pomeni možnost za ponovno preveritev zadeve in morebitno dodatno obrazložitev izpodbijane odločitve. Zato v obravnavanem primeru do zatrjevane kršitve pravil postopka ni prišlo in je sodišče ta tožbeni ugovor zavrnilo kot neutemeljen. Neutemeljeno pa tožnik ugovarja tudi dejstvu, da Letni program športa za Mestno občino Ptuj za leto 2010 ni bil veljavno sprejet. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, je bil letni program sprejet na mestnem svetu Mestne občine Ptuj dne 14. 12. 2009.

Glede na vse navedeno je zato sodišče na podlagi ugotovitve, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.