VSC Sklep I Ip 149/2011

Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 16. 9. 2008 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 11. 2010 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Upnica krije sama svoje pritožbene stroške v zvezi s pritožbo z dne 2. 12. 2010, odločitev o stroških pritožbe z dne 14. 12. 2010 se pridrži za končno odločbo.

S sklepom z dne 16. 9. 2008 je sodišče prve stopnje izvršbo na premičnine, dovoljeno na predlog upnice V. M. zoper dolžnika S. K. in G. G., ustavilo.

V pravočasni pritožbi upnica navaja, da je sodišče dovolilo nadaljevanje izvršbe na premičnine s sklepom z dne 3. 11. 2008, izpodbijani sklep pa je datiran 16. 9. 2008. Opozarja še, da je z vlogo z dne 4. 6. 2008 naslovnemu sodišču predlagala, da zaradi slabega premoženjskega stanja, zaradi katerega je nezmožna plačati varščino, k plačilu katere jo je pozval izvršitelj, sodišče določi drugega izvršitelja. Meni, da bi sodišče navedeno vlogo moralo obravnavati tudi kot predlog za oprostitev plačila predujma za izvršitelja, še posebej zato, ker je bila upnica tekom postopka že oproščena plačila sodnih taks, prav tako pa tudi stroškov predujma za cenilca gradbene stroke. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

S sklepom z dne 11. 11. 2010 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je postopek zoper dolžnico G. G. ustavljen z dnem 13. 1. 2009.

Upnica se zoper navedeno odločitev pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Navaja, da je bil predlog za izvršbo vložen pred začetkom novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, na katero se sklicuje sodišče, prav tako pa je bil predmetni postopek sprožen na podlagi izvršilnega naslova. Sodišče je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom o izvršbi in je upnica tedaj pridobila ločitveno pravico, pred ostalimi upniki in pred začetkom stečajnega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba zoper sklep In 6/2007 z dne 16. 9. 2008 ni utemeljena, pritožba zoper sklep In 6/2007 z dne 11. 11. 2010 je utemeljena.

Presoja utemeljenosti pritožbe zoper sklep In 6/2007 z dne 16. 9. 2008:

Peti odstavek 38.a člena ZIZ določa, da če upnik ne plača varščine na način in v roku, ki ga določi izvršitelj oziroma sodišče ali ne predloži dokazila o plačilu, izvršitelj o tem obvesti sodišče, ki ustavi izvršbo.

Ugotovitve sodišča prve stopnje, da upnik v določenem 8 dnevnem roku varščine ni plačal oziroma o tem ni predložil dokazila, upnik ne izpodbija. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo upnikovo vlogo z dne 4. 6. 2008 obravnavati kot prošnjo za oprostitev plačila stroškov postopka, saj je z navedeno vlogo upnik predlagal (le) določitev novega izvršitelja. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik predlagal oprostitev stroškov postopka šele z vlogo z dne 28. 8. 2008 in ker predlagana oprostitev ne more imeti učinkov za nazaj, se izkaže izpodbijana odločitev kot pravilna. Pritrditi je sicer pritožniku, da je izvršba na premičnine bila že (ponovno) dovoljena s sklepom In 6/07 z dne 3. 11. 2008, vendar pa to na izpodbijano odločitev ne more vplivati.

Ker tako niso utemeljeni niti pritožbeni razlogi niti niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

Ker upnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov, saj jih ni mogoče naložiti v breme dolžniku kot za izvršbo potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Presoja utemeljenosti pritožbe zoper sklep In 6/2007 z dne 11. 11. 2010:

Po 2. točki prvega odstavka 85. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP-C) se s tem zakonom spremenjena ali dodana pravila uporabljajo za postopke izvršbe in zavarovanja, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona, če ni v 90. ali 91. členu tega zakona določeno drugače. Prvi odstavek 90. člena ZFPPIPP-C pa določa, da se pravila, določena v tem členu uporabljajo, če ob uveljavitvi tega zakona teče postopek izvršbe ali zavarovanja proti dolžniku, nad katerim je bil pred uveljavitvijo tega zakona začet stečajni postopek.

Navedena novela je pričela veljati dne 15. 7. 2010. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil stečajni postopek zoper dolžnico G. G. pričet dne 13. 1. 2009. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo navedene novele ZFPPIPP, na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj določba 90. člena ZFPPIPP-C ureja tudi te postopke izvršbe, v kolikor je bil stečajni postopek zoper dolžnika začet pred uveljavitvijo novele. Pritožba se tako v tem delu izkaže za neutemeljeno, ker je sodišče prve stopnje pri izpodbijani odločitvi pravilno uporabilo določbo 90. člena ZFPPIPP-C.

Utemeljeno pa upnica opozarja, da je do začetka stečajnega postopka že pridobila ločitveno pravico. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da je s sklepom o izvršbi opr. št. In 07/00006 z dne 21. 2. 2007 sodišče dovolilo tudi izvršbo na dolžničine nepremičnine in na njeno plačo. Novelirana določba 132. člena ZFPPIPP (31. člen ZFPPIPP-C) v petem odstavku določa, da če je v izvršilnem postopku iz tretjega odstavka tega člena izvršilno sodišče dovolilo izvršbo glede več sredstev izvršbe ali glede več predmetov izvršbe, se pravne posledice začetka stečajnega postopka presojajo po 1., 2. ali 3. točki tretjega odstavka tega člena ločeno za vsako sredstvo izvršbe in za vsak predmet izvršbe posebej. Ker je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek zoper dolžnico G. G. zato, ker dolžnici do začetka stečajnega postopka ni bila zarubljena nobena premičnina, se izkaže zaključek sodišča prve stopnje glede upnikove ločitvene pravice, ki je botroval ustavitvi celotnega izvršilnega postopka zoper G. G., za preuranjen.

Ob navedenem je bilo potrebno pritožbi ugoditi in ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče druge stopnje glede na naravo stvari ne more odpraviti omenjene pomanjkljivosti, saj bi prvič ugotavljalo odločilna dejstva, je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. in 366. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje navedeno pomanjkljivost ustrezno odpravi, torej ugotovi vsa odločilna dejstva v zvezi z vplivom začetka stečajnega postopka na predmetni postopek izvršbe glede na zgoraj povzeto dikcijo petega odstavka noveliranega 132. člena ZFPPIPP. Pri tem naj upošteva, da pri izvršbi na nepremičnino upnik pridobi ločitveno pravico z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (drugi odstavek 170. člena ZIZ), pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika pa z dnevom rubeža denarnih sredstev, pri čemer se glede na drugi odstavek 107. člena ZIZ šteje, da je rubež opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku.

O pritožbenih stroških upnice bo odločeno s končno odločbo in se odločitev v tem delu pridrži (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).