VSL sklep I Cp 96/2012

Pritožbi se ugodi tako, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se po spremembi v celoti glasi:
„Odvetnici T.P., S., L., ki je zavezanka za plačilo DDV, se priznajo stroški zastopanja v znesku 357,50 EUR, s pripadajočim DDV v znesku 71,50 EUR, skupaj torej znesek 429,00 EUR, ki se nakažejo na transakcijski račun odvetnice št..
Plačilo se izvede na podlagi izdanega računa odvetnice v roku 30 dni od prejema računa“.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odvetnici T. P., Slomškova 4, Ljubljana, priznalo stroške zastopanja v znesku 290,00 EUR s pripadajočim DDV v znesku 58,00 EUR, skupaj torej znesek 348,00 EUR, ki se nakažejo na transakcijski račun odvetnice. Plačilo se izvede na podlagi izdanega računa odvetnice v roku 30 dni od prejema računa. Predlog za odmero stroškov zagovornice pridržane osebe se v presežku do priglašenih 429,00 EUR zavrne.

2.Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo odvetnica in sicer zoper 3. točko izreka. Uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga, da sodišče prve stopnje spremeni izpodbijani sklep tako, da odvetnici prizna vse priglašene stroške (torej 429,00 EUR), podrejeno pa, da pošlje pritožbo na sodišče druge stopnje, ki naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se odvetnici poleg že priznanih stroškov zastopanja v bruto višini 348,00 EUR, priznajo še stroški bruto v višini 81,00 EUR. Poudarja, da je že v svojih vlogah pojasnila, na kakšen način je priglasila stroške in kje je podlaga za tako priglasitev. Sklicevala se je na sklep Vrhovnega sodišča II Ips 253/2011 z dne 25.8.2011, ki se je v 10. in 11. točki obrazložitve v enaki zadevi postavilo na enako stališče kot odvetnica – da je treba odmeriti nagrado po tar. št. 3100 (ki določa količnik 1,3) ter da je odvetnica upravičena do skupne nagrade v višini 429,00 EUR. Tarifna številka 3101 določa, da se nagrada iz tarifne številke 3100 v nepravdnem postopku zniža na količnik 0,8 od osnove le v primeru, če je dejavnost odvetnika omejena zgolj na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča, to so npr. postopki v zvezi z amortizacijo listin – 159. čl. ZNP, hrambo listin – 154. čl. ZNP, sodnim depozitom – 168. čl. in naslednji ZNP. V predmetnem postopku je odvetnica prejela predlog o podaljšanju pridržane osebe s prilogami, sklep o določitvi odvetnice in postavitvi izvedenca, obiskalo osebo v varovanem oddelku C. s. v M., pregledala medicinsko nastalo dokumentacijo osebe, bila prisotna na naroku ob pregledu in zaslišanju osebe in se opredelila do podanega mnenja izvedenca, tako da zagotovo ne gre za postopek, vpisan v tar. št. 3101 ZOdvT. V vlogi priglasitev stroškov in predlog za izdajo sklepa o stroških z dne 21.12.2011 je specificirala, kaj vse je sodilo v njeno dejavnost v predmetnem postopku in gre zagotovo za več opravil, kot jih predvideva tar. št. 301 ZOdvT. Na enako stališče kot Vrhovno sodišče se je postavilo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepih I Cp 3732/2011 z dne 16.11.2011, II Cp 3795/2011 z dne 21.11.2011, II Cp 3796/2011 z dne 21.11.2011, II Cp 3797/2011 z dne 21.11.2011, II Cp 3733/2011 z dne 16.11.2011 in II Cp 3734/2011 z dne 15.11.2011. V že omenjeni odločbi Vrhovnega sodišča je šlo praktično za identičen postopek. Na prvi stopnji je sodišče uvedlo postopek, postavilo izvedenca in odvetnico, obiskalo osebo, jo zaslišalo, oseba se je strinjala s pridržanjem, izvedenec je podal mnenje, da je oseba sposobna izraziti svojo vlogo, nato pa je sodišče postopek ustavilo (za razliko od konkretne zadeve, ker je odločilo o pridržanju). Sodišče prve stopnje je pri odmeri in nagrade za postopek upoštevalo tar. št. 3100 ZOdvT – kar je nato Vrhovno sodišče kot pravilno osnovo potrdilo v 10. točki obrazložitve sklepa. Tega gotovo ne bi storilo, če bi menilo, da pravna podlaga sodišča prve stopnje ni pravilna. V 11. točki obrazložitve sklepa pa je poleg tar. št. 3100 za postopek, 3102 za narok, 6002 za poštne in t. storitve), ki pridejo v upoštev pri odmeri in nagradi odvetnikov v tovrstnih sporih, zapisalo tudi konkretne zneske in skupni znesek za nagrado odvetnika pri tovrstnih postopkih v višini 429,00 EUR, torej toliko, kot je priglasila odvetnica.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožba pravilno opozarja, da tar. št. 1101 določa, da se nagrada iz tar. št. 3100 v nepravdnem postopku zniža na količnik 0,8 od osnove le v primeru, če je dejavnost odvetnika omejena zgolj na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča. Gre torej za specialno določilo tarife, ki se uporabi zgolj v primeru, ko odvetnik v nepravdnem postopku postavi zgolj en zahtevek in prejme odločitev sodišča. V konkretnem primeru pa se dejavnost odvetnice v postopku ni omejila zgolj za omenjeni dejanji. Kot pravilno izpostavlja v pritožbi, je prejela predlog o podaljšanju pridržane osebe s prilogami, sklep o določitvi odvetnice in postavitvi izvedenca, obiskala osebo v varovanem oddelku C. s. v M., pregledala medicinsko dokumentacijo osebe in se opredelila do podanega mnenja izvedenca. Ne gre torej za postopek opisan v tar. št. 3101 ZOdvT, saj je morala odvetnica izvesti več opravil, kot jih predvideva Odvetniška tarifa z navedeno tar. številko. Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 253/2011, z dne 25.8.2011, na katero se sklicuje pritožba, odmerjalo stroške v istovrstnem primeru po tar. št. 3100 ZOdvT, kar pomeni, da je ustaljena praksa najvišjega sodišča v državi drugačna, kakršno je mogoče razbrati iz izpodbijanega sklepa.

5.Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep spremeniti tako, da je priznalo še nadaljnje stroške odvetnici v bruto višini 81,00 EUR skupaj torej 429,00 EUR bruto (5. alineja 358. čl. ZPP v zvezi z 37. čl. ZNP).