VSRS Sklep VIII Ips 26/2011

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

1Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu kuhinjski pomočnik za določen čas od 17. 7. 2007 do 17. 7. 2008. Po izteku pogodbe o zaposlitvi ji je delovno razmerje prenehalo in je bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje. Tožena stranka je isto delovno mesto ponovno objavila v oktobru 2008. Tožnica se je na razpis prijavila, vendar ni bila izbrana. S tožbo, vloženo 8. 12. 2008 je zahtevala priznanje delovnega razmerja za nedoločen čas od 17. 7. 2008 dalje z vsemi pravicami, podrejeno pa zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke zahteva odškodnino v višini šestih plač.

2Sodišče prve stopnje je tožbo kot prepozno zavrglo. Tožnica je za kršitev pravic iz delovnega razmerja zvedela najkasneje ob izteku delovnega razmerja 16. 7. 2008, zato bi morala v skladu s tretjim odstavkom 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) tožbo vložiti v roku 30 dni.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke glede glavnega zahtevka zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Delno je ugodilo pritožbi glede podrednega zahtevka in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

4Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči nepravilno uporabili določbo tretjega odstavka 204. člena ZDR, po kateri 30 dnevni rok za sodno varstvo teče od dneva, ko je stranka zvedela za kršitev. Tožnici je delovno razmerje za določen čas res prenehalo 16. 7. 2008. Vendar ni vedela, da je bila nezakonito zaposlena za določen čas, za to je zvedela kasneje, ko je tožena stranka njeno delovno mesto po dveh mesecih ponovno objavila kot prosto.

5Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo Vrhovno sodišče zavrne kot neutemeljeno, tožeči stranki pa naloži plačilo revizijskih stroškov tožene stranke.

6Revizija ni utemeljena.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

8Tožeča stranka zgolj omeni revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka, ne navede pa domnevnih kršitev oziroma ne utemelji, s čim naj bi jih sodišče zagrešilo. Zato v tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti (371. člen ZPP).

9Sklep o zavrženju tožbe je procesni sklep, sklep o tem, da ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko obravnavane tožbe in meritorno odločitev o tožbenem zahtevku. V takem primeru praviloma še ne pride do uporabe materialnega prava, je pa materialno pravo pomembno za odločitev o pravočasnosti tožbe. Rok za vložitev tožbe je v tretjem odstavku 204. člena ZDR določen kot prekluzivni materialni rok.

10ZDR v tretjem odstavku 204. člena zagotavlja (med drugim) neposredno sodno varstvo zaradi ugotovitve nezakonitosti „drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi“. Tak je tudi primer prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, ki preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (77. člen ZDR), brez odpovednega roka in tudi brez posebne (pisne) odpovedi. Ob morebitni ugotovitvi, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas v nasprotju z zakonom, se že na podlagi zakona (54. člen ZDR) šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas. V takem primeru potek časa seveda ne bi bil zakonit razlog za prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

11Vendar ZDR v tretjem odstavku 204. člena določa tudi (prekluzivni) rok za vložitev tožbe, in sicer 30 dni od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice (v primerih pisne odpovedi bo to praviloma od dneva vročitve odpovedi). Kršitev, ki jo delavec v takem primeru uveljavlja s tožbo pred delovnim sodiščem, je nezakonito prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Zanjo pa je delavec v vsakem primeru zvedel najkasneje ob poteku določenega časa, ko mu je delovno razmerje prenehalo. Tožničina pogodba o zaposlitvi je prenehala veljati 16. 7. 2008, ko ji je delovno razmerje tudi dejansko prenehalo. Zato je tožba, vložena 8. 12. 2008, prepozna.

12Kdaj je delavec zvedel za razlog nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – torej za to, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom – na tek in potek prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR ne vpliva. Če zve prej, še v času trajanja delovnega razmerja, lahko preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas uveljavlja v postopku po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR. Ne (še) kot sodno varstvo zaradi nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, temveč kot zahtevek za ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

13Če pa delavec zve za to, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas (morda) sklenjena v nasprotju z zakonom, po poteku roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, sodnega varstva ne more več uveljavljati: ne po tej določbi in tudi ne na podlagi 54. člena ZDR. S potekom prekluzivnega roka pravica zahtevati sodno varstvo preneha, kar pomeni, da se šteje kot da je bila pogodba o zaposlitvi zakonito sklenjena za določen čas in je s potekom časa tudi zakonito prenehala.

14Kasnejša objava za ponovno zasedbo istega delovnega mesta in neizbira tožnice (zavrnitev ponovne sklenitve pogodbe o zaposlitvi med strankama) na odločitev ne morejo vplivati. Pri preoblikovanju delovnega razmerja na podlagi 54. člena ZDR namreč ne gre za novo (ponovno) sklenitev pogodbe, temveč za ugotovitev, da je bila ta ves čas sklenjena za nedoločen čas. Poleg tega zgolj ponovna objava za zasedbo istega delovnega mesta sama zase še ne pomeni, da je bila tožničina pogodba o zaposlitvi nezakonito sklenjena za določen čas.

15Ker je glede na navedeno odločitev o zavrženju tožbe pravilna in zakonita, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

16Sklep o stroških temelji na določbi petega odstavka 41. člena ZDSS-1.