VSL sklep Cst 231/2011

Pritožbi se ugodi in se sklepa sodišča prve stopnje (o izterjavi stalnih prejemkov in o zasegu denarnega dobroimetja) v 3. točki izrekov spremenita tako, da glasita:

„Pri izterjavi po 2. točki izreka tega sklepa se plačila v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika za posamezni mesec zmanjšajo za znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika, njegovo ženo in za dve mladoletni osebi, ki jih mora dolžnik preživljati po zakonu, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.“

1Z uvodoma citiranima sklepoma je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da v stečajno maso spadajo stalni prejemki stečajnega dolžnika in denarno dobroimetje na denarnem računu stečajnega dolžnika (1. točka izreka), da se zneski stalnih prejemkov in denarnega dobroimetja na računu stečajnega dolžnika prenesejo v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice (2. točka izreka), da se pri izterjavi po 2. točki izreka plačila v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika za posamezni mesec zmanjšajo za znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in za dve mladoletni osebi, ki ju mora dolžnik preživljati po zakonu, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne pomoči (3. točka izreka) in da se pri izterjavi po 2. točki izreka sklepa prejemki za posamezni mesec zmanjšajo tudi za morebitne zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dal (4. točka izreka).

2Zoper 3. točko izreka navedenih sklepov se je pravočasno pritožil stečajni dolžnik za navedbo, da mora poleg dveh otrok kot vzdrževane družinske člane preživljati tudi ženo, ki je ostala brez zaposlitve in ne prejema denarnega nadomestila. Pritožbi je priložil tudi potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, izpis obveznih zdravstvenih zavarovanj in izjavo o premoženjskem stanju žene. Smiselno je predlagal, da se pri izterjavi stalnih prejemkov in denarnega dobroimetja na bančnem računu upošteva tudi njegova preživninska obveznost do žene.

3Pritožba je utemeljena.

4Po 50. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ima zakonec, ki nima sredstev za življenje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči. Iz priloženega potrdila Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 8. 7. 2011 se žena stečajnega dolžnika vodi v evidenci brezposelnih oseb, torej kot iskalka zaposlitve (prvi odstavek 127. člena Zakona o urejanju trga dela) in ni prejemnica denarnega nadomestila ali denarne pomoči, prijavljena pa je pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje od 1. 10. 2010. Tudi iz podatkov o materialnem stanju žene stečajnega dolžnika izhaja, da nima lastnih dohodkov oziroma prejemkov, niti premoženja in torej nima lastnih sredstev za življenje. V taki situaciji pa je podana preživninska obveznost stečajnega dolžnika do njegove žene po 50. členu ZZZDR.

5Po 2. točki tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP v stečajno maso ne spadajo zneski v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo mora po zakonu preživljati dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. Ob zgoraj ugotovljeni preživninski obveznosti stečajnega dolžnika tudi do njegove žene, je torej pri izvzetju iz stečajne mase treba upoštevati tudi znesek v višini, ki jo za dodelitev denarne socialne pomoči zanjo določa Zakon o socialnem varstvu.

6Utemeljeni pritožbi stečajnega dolžnika je zato pritožbeno sodišče ugodilo in sklepa sodišča prve stopnje o izterjavi stalnih prejemkov in o zasegu denarnega dobroimetja v izpodbijanih 3. točkah izrekov spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).