UPRS sodba in sklep IV U 80/2010

Tožba zoper sklep, številka 03-4/2007/116 z dne 11. 3. 2010 o izbrisu iz evidence subjektov spodbujanja razvoja za regionalni razvoj, se zavrne.

Tožba zoper sklep, številka 03-4/2007/117 z dne 11. 3. 2010 o vpisu v evidenco subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni, se zavrže.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je dne 11. 3. 2010 izdala sklep, številka 03-4/2007/116 o izbrisu iz evidence subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni, v katerem je v 1. točki izreka ugotovila, da se iz evidence subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni izbriše Regionalna razvojna agencija A. d.o.o., kot subjekt spodbujanja razvoja na regionalni za ... razvojno regijo, v 2. točki izreka odločila, da vpis preneha z 11. 3. 2010 in v 3. točki izreka odločila, da stroški v postopku niso nastali. Odločitev je obrazložila z ugotovitvijo, da je 2. 2. 2010 prejela „Izpis sklepa sprejetega na 18. seji Sveta ... statistične regije“, iz katerega je razvidno, da je bil na navedeni seji Sveta regije 27. 1. 2010 sprejet sklep, 4. točka, da se Regionalni razvojni agenciji A. d.o.o. (v nadaljevanju RRA A.) odvzame vsa pooblastila za izvajanje nalog v javnem interesu in da se za izvajanje nalog v javnem interesu pooblašča A. d.o.o.. S sklepom, številka 2, sprejetim na tretji korespondenčni seji Sveta ... statistične regije 5. 2. 2010, je bilo dano RRA A. izrecno pooblastilo, da predloži službi sprejeti predlog izvedbenega načrta RRP ... regije za obdobje 2010 do 2012. To opravilo je bilo realizirano, s tem pa je 4. točke iz izpisa sklepa Sveta regije z dne 26. 1. 2010 v celoti vstopila v veljavo. Na podlagi tega je bilo treba ugotoviti, da RRA A. nima več pooblastila Sveta regije in s tem podlage za delovanje kot subjekt in jo je bilo treba z dnem 11. 3. 2010 izbrisati iz evidence subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni.

Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je 11. 3. 2010 izdala sklep, številka 03-4/2007/117, o vpisu v evidenco subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni in v 1. točki izreka tega sklepa odločila, da se v evidenco subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni vpiše Razvojna agencija B., kot subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni za ... razvojno regijo. V 2. točki izreka odredila, kateri podatki se vpišejo v evidenco, v 3. točki izreka odločila, da je subjekt dolžan Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pisno obvestiti o vsaki spremembi podatkov vpisanih v evidenco, v roku 8 dni od nastanka take spremembe ter v 4. točki izreka, da je svet regije dolžan službo pisno obvestiti o vsaki spremembi v zvezi s pooblastilom za opravljanje nalog subjekta v roku 8 dni od nastanka take spremembe, v 5. točki izreka, da se informacija o vpisanih subjektih v evidenco objavi na spletni strani službe, v 6. točka izreka, da vpis subjekta velja od 12.3.2010 in da stroški v postopku niso nastali (7. točka izreka).

Tožeča stranka v tožbi pojasnjuje, da je bila pri toženi stranki kot subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni po 29. členu Zakona o spodbujanja skladnega regionalnega razvoja vpisana v evidenco prvič s sklepom 21. 12. 2000. Pojasnjuje, da je bila odločitev o izbrisu iz registra nezakonita. Kot subjekt iz 29. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je bila ustanovljena že leta 1996 in prav tako je bila med njo in Svetom regije, nazadnje za obdobje 1. 1. 2010 do 1. 3. 2010, sklenjena tudi pogodba, ki ni bila nikoli razdrta, zato je sklep Sveta regije z dne 26. 1. 2010 nezakonit. Vendar ni nezakonit samo iz tega razloga. Sklicuje se na določbo 23. člena ZSRR-1, ki določa pristojnosti Sveta regije, med katerimi ni opredeljeno, da lahko odloča o statusu subjekta iz 29. člena ZSRR-1, tako da mu vzame pooblastila. Določba 23. člena opredeljuje le nadzor nad delom subjekta iz 29. člena ZSRR-1, kar pa ne pomeni, da lahko Svet regije vzame tožeči stranki pooblastila. V nadaljevanju navaja določbe Pravilnika o subjektih spodbujanja razvoja na regionalni ravni (Uradni list RS, št. 103/2006 14/2007, 20/2011, nadaljevanju Pravilnik), ki te trditve potrjujejo in relevantne določbe zakona. Navaja, da vse te določbe dajejo toženi stranki možnost, da sama preveri, ali subjekt, v tem primeru tožeča stranka, izpolnjuje pogoje za vpis v evidenco subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni. Takšno možnost ima v času prejema zahtevka, kakor tudi ves čas trajanja vpisa in tudi v primeru sprejetja sklepa Sveta regije, kar pomeni, da tožena stranka ni dolžna slediti sklepu Sveta regije. To vse potrjuje tudi v obravnavanem primeru, saj je Svet regije hkrati sprejel sklep, da se daje pooblastilo Regionalni agenciji B., čeprav slednja ne izpolnjuje pogojev za vpis na podlagi prej citiranega 3. člena Pravilnika. Tožeča stranka postavlja tudi trditev, da Svet regije sploh ni legitimiran, da predlaga izbris subjektov vpisa iz 29. člena citiranega zakona.

Odločitev pa je napačna tudi iz materialnega razloga. Tožena stranka je bila še pred sprejemom sklepa o odvzemu pooblastil seznanjena z namero Sveta regije, da se tožeči stranki odvzame status, saj je tožeča stranka opozarjala na nezakonitost črpanja in izrabe evropski sredstev namenjenih za regionalno razvoj, na kar je opozorilo tudi računsko sodišče v revizijskem poročilu za leto 2008. Pojasnjuje tudi kateri interesi so se zasledovali pri sprejemanju odločitev in nadalje navaja primere nezakonitega kadrovskega vmešavanje v delo RRA A. Pojasnjuje tudi, da predsedstvo Sveta regije na skupni seji s člani Nadzornega sveta, RRA A. in večjimi lastniki, dne 20. 1. 2010 ni bilo sklepčno, saj sta bila od skupno 5 članov predsedstva navzoča samo 2 člana.

Navaja vsebino 3.točke sklepa z dne 26. 1. 2010, v kateri Svet regije ugotavlja, da je direktor RRA prevzel celotno usklajevanje dopolnitve izvedbenega načrta RRP 2010-2012, saj je 22. 1. 2010 objavil javni poziv za nabor projektov in da je bil ta poziv dan občinam že junija 2009 in ga ni bilo potrebno obnavljati, zato posledično občine ne bodo imele možnosti oddati vlog na prvo odpiranje na osnovi 5. javnega poziva Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Tožeča stranka ugotavlja, da je toženi stranki znano, da se na prvi poziv ni mogla prijaviti prav nobena občina v RS, kar dokazuje z dopisom 25. 2. 2010, saj je bila prav tožena stranka tista, ki je tožečo stranko in tudi njene ustanovitelje seznanjena, da so sredstva rezervirana, in da se lahko kandidira na katerokoli predviden datum za projekte v letu 2010. Javni razpis je bila tožeča stranka prisiljena objaviti, saj je tožena stranka prav zaradi odprave nezakonitosti pri črpanju sredstev na podlagi prvi štirih razpisov sprejela Uredbo o dodeljevanju regionalnih spodbud (Uradni list RS, št. 113/2009), Svet regije, ki ga predstavljajo vse občine v ... regiji, pa je želel tožeči stranki odvzeti pooblastila zato, da bi se zakonodaja lahko kršila še naprej. Izpodbija sklep kot nezakonit iz teh vseh navedenih razlogov in pripominja, da je bilo že na sestanku 18. 1. 2010 zapisniku seje predsedstva sveta navedeno, da je potrebno zamenjati direktorja tožeče stranke, torej da C.C. odide, ali pa se tožeči strani odvzame status.

Tožena stranka je bila dolžna preveriti, ali sploh obstajajo materialne podlage, da sledi sprejetemu sklepu Sveta regije, torej bi sama morala presoditi ali tožeča stranka še izpolnjuje pogoje iz citiranega materialnega predpisa. Tožena stranka je tista, ki je dolžna zagotavljati zakonitost postopkov in zakonitost porabe sredstev.

V nadaljevanju tožbe tudi natančno pojasnjuje kateri postopki in zakonodaja so kršeni v zvezi s to nezakonito porabo sredstev. O teh kršitvah in s tem v zvezi na ničnost Izvedbenega načrta 2010-2012, je tožeča stranka toženo stranko opozorila. Kot kršitev je izpostavila tudi neupoštevanje regionalnih razvojnih programov in pojasnila razloge zaradi katerih meni, da ji je bilo pooblastilo odvzeto. Pojasnjuje tudi, da RRA A. sodeluje v več mednarodnih projektih, da je razvita razvojna mreža na področju zahodnega Balkana, kamor se prenašajo tudi razvojne prakse iz Slovenije.

Svet regije je brez zakonske podlage odločil, da se RRA A. odvzame pooblastilo subjekta vpisa iz 29. člena citiranega Zakona.

V nadaljevanju oporeka odločitvi, ki izhaja iz sklepa z dne 12. 3. 2010, po katerem je bila Regionalna agencija B. vpisana v evidenco subjektov. Izkazuje pravni interes na izpodbijanje tega sklepa, saj ta agencija ne izpolnjuje nobenega izmed pogojev opredeljenih v 2., 3., 4. in 5. členu Pravilnika, še manj pa v pogledu strokovne usposobljenosti kadrov in potrebnega števila kadrov. Očitno tožena stranka izpolnjevanja teh pogojev ni preverjala. Poleg tega subjekt vpisa ne izpolnjuje pogojev glede ustanovitelja, po 23. členu ZSRR-1 lahko subjekt iz 29. člena zakona ustanovi le zveza občin ali občine.

Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da se v tej zadevi opravi neposredna javna ustna obravnava in predlaga, da sodišče izpodbijana sklepa kot nezakonita odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K 1. točki izreka:

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem upravnem sporu tožeča stranka izpodbija Sklep Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, o izbrisu iz evidence subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni, številka 03-4/2007/116 z dne 11. 3. 2010. Sporni sklep je bil izdan na podlagi določbe 29. člena ZSRR-1, ki v tretjem odstavku določa, da minister pristojen za regionalni razvoj, s podzakonskim predpisom določi način vodenja evidence subjektov iz prvega odstavka 29. člena zakona, minimalne pogoje za opravljanje nalog subjekta iz prvega odstavka tega člena in obvezne elemente akta o ustanovitvi subjekta iz prvega odstavka tega člena ter pogodbe o izvajanju njihovih nalog, ki so v javnem interesu. Na podlagi navedenega pooblastila, je bil 6. 10. 2006 objavljen Pravilnik, ki je določil način vodenja evidence subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni iz 29. člena ZSRR-1 in druge, v prej citirani določbi zahtevane pogoje. Tako je Pravilnik v določbi 2. člena določil, da se v evidenco vpiše samo en subjekt iz vsake razvojne regije (drugi odstavek 2. člena) in določil, da zahtevek za vpis v evidenco subjekt predloži na podlagi sklepa pristojnega organa zveze občin ali sveta regije, ko izpolni pogoje iz 3. člena tega pravilnika, pogoje, ki se nanašajo na ustrezno usposobljenost osebja in kadrovsko zasedenost subjekta, ter ustreznost prostorov. Nadalje določba četrtega odstavka 2. člena Pravilnika določa, da je treba za vpis v evidenco predložiti pogodbo med zvezo občin ali svetom regije in subjektom, ki ureja medsebojna razmerja in določbo prvega odstavka 29. člena ZSRR-1, 5. člen Pravilnika pa opredeljuje minimalno vsebino pogodbe, ki določa medsebojna razmerja med zvezo občin ali svetom regije in subjektom ter izvajanje nalog subjekta, ki so v javnem interesu.

Dne 12. 3. 2010 je bil toženi stranki poslan sklep, da tožeči stranki prenehala veljavnost izrecnega pooblastila (danega s sklepom št. 2, tretje korespondenčne seje Sveta ... statistične regije z dne 5. 2. 2010), in da izrecno pooblastilo dano RRA A. preneha z dnem 12. 3. 2001, tožena stranka pa je bila seznanjena tudi z vsebino sklepa sprejetega na 18. seji Sveta ... statistične regije dne 26. 1. 2010, s katerim so bila tožeči stranki odvzeta vsa pooblastila za izvajanje nalog v javnem interesu. Res je, da ZSRR-1 postopka izbrisa iz evidence izrecno ne določa, zato je v takem primeru kot je obravnavani, treba upoštevati določbo šestega odstavka 2. člena Pravilnika, ki določa, da lahko služba kadarkoli preveri izpolnjevanje pogojev (zahtevanih za vpis subjekta v evidenco) in če ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, izbriše subjekt iz evidence in o tem obvesti svet regije ali pristojni organ zveze občin. Ker na podlagi navedenih listin subjekt vpisa ni več izpolnjeval za vpis zahtevanih pogojev, je bila tožena stranka dolžna izvesti postopek izbrisa iz evidence subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni.

Tožeča stranka po presoji sodišča ne more uspeti z ugovori, v katerih meni, da bi bila tožena stranka dolžna preveriti utemeljenost odvzema javnih pooblastil. Takšno preverjanje namreč po presoji sodišča presega pristojnosti tožene stranke, saj so zveza ali občine pri odločitvi o tem, kdo bo na določenem (njihovem) območju izvajal naloge v javnem interesu, suverene. Prav tako ne more uspeti z ugovorom, da Svet regije ni legitimiran za predlaganje izbrisa. Svet regije je namreč organ ustanovljen na podlagi določbe četrtega odstavka 23. člena ZSRR-1, ki izvaja naloge iz drugega odstavka 23. člena, med drugim tudi nadzor nad delom subjekta iz 29. člena ZSRR-1, kar pomeni, da je lahko tudi predlagatelj izbrisa.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010-ZUS-1) zavrnilo.

K 2. točki izreka:

Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov:

Skladno z določbo prvega odstavka 2.člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, kar pomeni, da je pravni interes bistvena predpostavka za dovoljenost upravnega spora. Pravovarstveno potrebo mora stranka izkazovati ves čas postopka, kar pomeni, da mora izkazovati, da je odločitev sodišča potrebna, ker drugače njene pravice oziroma pravni interes ne bo zavarovan. Pravovarstveni interes namreč pomeni možnost, da si stranka izboljša svoj pravni položaj.

V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je bila z izpodbijanim sklepom Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, številka 03-4/2007/117 z dne 11. 3. 2010, o vpisu v evidenco subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni, v to evidenco vpisana Razvojna agencija B., kot subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni, na podlagi sklepa Sveta ... statistične regije z dne 26. 1. 2010, predloženega akta o ustanovitvi, pogodbe med Svetom ... regije in Razvojno agencijo B. za obdobje od 1. 2. 2010 do 31. 12. 2010, oziroma do preklica ter izjavo iz 3. člena Pravilnika in naknadno dostavljenim programom dela za 2010. Ker je bilo v tem postopku ugotovljeno, da subjekt izpolnjuje vse pogoje iz 2. in 3. člena Pravilnika, je bilo odločeno o vpisu, ki velja z dnem 12. 3. 2010.

Po vpogledu v določbo 29. člena ZSRR-1 sodišče ugotavlja, da le-ta določa, da se za izvajanje splošnih razvojno pospeševalnih nalog v regiji in zagotavljanje strokovne, tehnične in administrativne podpore za delovanje sveta regije in regionalnega razvojnega sveta ustanovijo zveza ali občine zavod ali drugo pravno organizacijsko obliko in da se medsebojna razmerja med zvezo ali občinami ter tem subjektom določijo s pogodbo. Upoštevaje to določbo torej tožena stranka pri postopku ustanovitve subjekta kot je sporen ne sodeluje, dolžna pa je, skladno z določbo drugega odstavka 29. člena ZSRR-1, izvesti vpis tega subjekta v evidenco, ki jo vodi. Način vodenja teh evidenc, minimalne pogoje za opravljanje nalog subjekta iz drugega odstavka 29. člena ZSRR-1 in obvezne elemente akta o ustanovitvi ter pogodbe o izvajanju njegovih nalog, ki so v javnem interesu, določa skladno s pooblastilom iz tretjega odstavka 29. člena ZSRR-1 Pravilnik, ki pa ne predvideva sodelovanja drugih strank, niti ustanovitelja, v postopku vpisa subjekta iz 29. člena ZSRR-1 v evidenco subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni. Navedeno pomeni, da v obravnavnem upravnem sporu tožeča stranka ne izkazuje za dopustnost upravnega spora zahtevanega pravnega interesa, saj si svojega (zaradi izbrisa iz evidence) pravnega položaja v tem konkretnem postopku vpisa, ki se je končal s sklepom, številka 03-4/2007/117 z dne 11. 3. 2010, ne more izboljšati. Navedeno pomeni, da so podani razlogi za zavrženje tožbe iz 6. točke 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.

K 3. točki izreka:

Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe predlagala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo in zavrglo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.