VDSS sklep Pdp 472/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožniku, da je dolžan toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 273,50 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Tožnik se je pritožil zoper sklep iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava po določbah 1. in 3. toč. 1. odst. 338. čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno postopalo, ko je priznalo toženi stranki stroške postopka, saj jih ta ni priglasila do konca glavne obravnave, kot je to predpisano v določbi 3. odst. 163. čl. ZPP. Povrnitev stroškov je namreč zahtevala šele po prejemu sodbe dne 21. 3. 2011, zaradi česar je takšna priglasitev prepozna. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje o stroških pravilno odločilo. Že v odgovoru na tožbo je predlagala, da se v sporu lahko odloči brez glavne obravnave, pri čemer je v nadaljevanju samo v pristojnosti sodišča, da takšnemu predlogu ugodi ali pa ne. O tem, da je sodišče o tožbenih zahtevkih razsodilo izven glavne obravnave, je bila obveščena šele z vročitvijo sodbe. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne tožnikovo pritožbo in v celoti potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijani sklep pravilne pravne razloge. Poleg tega sodišča prve stopnje v zvezi z izdanim sklepom ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo predlagala, da naj se o tožnikovih tožbenih zahtevkih odloči brez glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je tožnika pozvalo, da se izjasni o takšnem predlogu, in tožnik je odgovoril (list. št. 13), da s tem soglaša. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju razsodilo o tožbenih zahtevkih brez glavne obravnave in izdalo sodbo, ki jo je v pisni obliki poslalo strankam. Tožena stranka je prejela pisni odpravek sodbe dne 18. 3. 2011 ter takoj priglasila stroške postopka, katerih povrnitev je predlagala že v odgovoru na tožbo. Sodišča prve stopnje je takšnemu predlogu ugodilo in priznalo toženi stranki potrebne stroške v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi ter jih naložilo v plačilo tožniku, saj v sporu ni bil uspešen.

Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi morala tožena stranka priglasiti povrnitev stroškov najkasneje do konca glavne obravnave, kot je to predpisano v določbi 3. odst. 163. čl. ZPP. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ni bilo odločeno na naroku glavne obravnave, temveč je bilo o zahtevkih razsojeno izven obravnave. Tožena stranka namreč v času podaje odgovora na tožbo, ko je predlagala takšno izvedbo postopka, ni predvidela, da bo sodišče prve stopnje temu sledilo, saj bi lahko na drugi strani tožnik, ko mu je bila predložena zadeva v izjasnitev, izjavil, da se s predlogom tožene stranke ne strinja. Odločitev o tem, ali bo sodišče izvedlo glavno obravnavo ali pa o zahtevkih odločilo izven glavne obravnave, je bila tako zunaj sfere tožene stranke kot stroškovnega upravičenca, zaradi česar ni bila dolžna vnaprej računati z izdajo sodbe izven naroka glavne obravnave. Sodna praksa je že sprejela stališče, da tožba oz. na drugi strani odgovor na tožbo ni predlog iz določbe 3. odst. 163. čl. ZPP, zato lahko stranka tudi po izdaji sodbe brez glavne obravnave zahteva povrnitev stroškov po določbi 7. odst. 163. čl. ZPP (tako tudi Nina Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 58). Pritožbeno sodišče v skladu s tako ugotovljenimi pravnimi razlogi v celoti sprejema kot pravilno odločitev o stroških v izpodbijanem sklepu.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. toč. 365. čl. ZPP).

Stranki sta v pritožbenem postopku priglasili stroške in sicer tožnik v zvezi s pritožbo, tožena stranka pa v zvezi z odgovorom na pritožbo. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške, saj tožnik s pritožbo ni uspel, pri čemer na drugi strani odgovor tožene stranke ni v ničemer prispeval k sprejeti rešitvi zadeve (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1.odst. 155. čl. ZPP).