UPRS sodba in sklep III U 349/2010

Tožba zoper sklep Ministrstva za šolstvo in šport RS, št. 54451-4/2010-33 z dne 30. 7. 2010 se zavrne.

Tožba zoper sklep Ministrstva za šolstvo in šport RS, št. 54451-4/2010-30 z dne 30. 7. 2010 se zavrže.

Tožba zoper sklepa Ministrstva za šolstvo in šport RS, št. 54451-4/2010-34 z dne 30. 7. 2010 in št. 54451-4/2010-39 z dne 3. 8. 2010, se zavrže.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Z izpodbijanim sklepom št 54451-4/2010-33 z dne 30.7.2010 je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke št. 54451-4/2010-23 z dne 23. 7. 2010 na Javni razpis za izbor operacij v športno-rekreacijsko infrastrukturo-III (Uradni list RS, št. 53/10, 54/10, 59/10, v nadaljnjem besedilu Javni razpis) za sofinanciranje operacij Mestni nogometni in atletski stadion ... V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je strokovna komisija imenovana s sklepom Ministrstva za šolstvo in šport št. 54451-4/2010-1 z dne 15. 6. 2010 vlogo pregledala in ugotovila, da je vloga popolna in izpolnjuje vse predpisane pogoje. V postopku ocenjevanja pa je bilo ugotovljeno, da predlog operacije v II. sklopu meril-Prednostna merila pod točko 4 Javnega razpisa ni dosegel predpisanega števila točk za nadaljnje ocenjevanje vlog, saj je dosegel 5 točk od možnih 24 točk. Predlog operacije bi namreč za nadaljnjo ocenjevanje vloge v skladu z določili 4. točke Javnega razpisa moral doseči 50 % možnih točk v II. sklopu meril (12 točk od največjega možnega števila 24 točk). Nadalje navaja, da je predlog operacije v II. sklopu meril dosegel po postavki II.1 a vadbene površine na prebivalca, 1 točko, saj ima Mestna občina A., ki sodi v obalno kraško regijo 2,99 m2 vadbenih površin, zato ji pripada le ena točka od 10 možnih točk. Glede kriterija II. 1/b, vrednostnih meril dosedanje financiranje športne infrastrukture iz proračuna RS v EUR na prebivalca, pa je predlog operacije prejel le 2 točki od 10 možnih točk, saj je Mestna občina A., ki sodi v obalno kraško regijo že prejela 25,33 EUR na prebivalca. Po točki III. 2. a prednostnih meril vplivi na horizontalne politike, trajnostni razvoj s poudarkom na okoljski dimenziji, je operacija tožeče stranke prejela 2 točki od 4 možnih zato, ker iz dokumentacije ni razvidna uporaba okoljskih tehnologij in so navedena le načelna izhodišča, zato je bila vloga ocenjena kot nevtralna in nima negativnih vplivov na okolje. Glede na to, da je vloga v II. sklopu meril-prednostna merila, v postopku ocenjevanja predloga operacije skupno dosegla 5 točk od možnih 24 točk, kar je manj kot 50 % vseh možnih točk v okviru posameznega sklopa meril, se ni uvrstila v nadaljnje ocenjevanje. Ker predlog operacije ni presegel praga števila točk iz II. sklopa meril za nadaljnje ocenjevanje in posledično tudi ne dosega skupnega praga števila točk (75 točk), nad katerim je lahko v skladu s 4. točko Javnega razpisa odobreno financiranje operacije je vlogo tožeče stranke zavrnila.

Z izpodbijanim sklepom št. 54451-4/2010-30 z dne 30. 7. 2010, je minister za šolstvo in šport pod točko 1. potrdil rezultat ocenjevanja prispelih vlog za sofinanciranje investicij v javno športno rekreacijsko infrastrukturo, kot izhaja iz prilog 1, 2, 3, ki so sestavni del tega sklepa in pod točko 2, ugotovil, da se v program sofinanciranja uvrsti operacija, ki je prejela največje število točk in sicer večnamenski nogometni stadion ..., prijavitelja Mestne občine B., sofinancirana z 9.386.149,00 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je strokovna komisija imenovana s sklepom ministra za šolstvo in šport z dne 25. 6. 2010 pregledala vloge, jih ocenila na podlagi meril objavljenih v razpisni dokumentaciji in pripravila predlog, ki ga je minister z izpodbijanim sklepom potrdil. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedel, da je pregledal dejstva, navedena v pripravljenem predlogu strokovne komisije, ki je pregledala vloge in jih ocenila na podlagi meril objavljenih v razpisni dokumentaciji in odločil tako kot izhaja iz izreka sklepa.

Z izpodbijanima sklepom št. 54451-4/2010-34 z dne 30. 7. 2010 in s sklepom o odpravi pomote št. 54451-4/2010-39 z dne 3. 8. 2010 je tožena stranka pod točko 1. odločila, da se vlogi prijavitelja Mestne občine B. št. 54451-4/2010-18 z dne 22. 7. 2010 na Javni razpis za izbor operacij v športno-rekreacijsko infrastrukturo-III za sofinanciranje operacije večnamenski nogometni stadion ... ugodi, pod točko 2 pa, da se prijavitelju Mestni občini B. odobri sofinanciranje navedene operacije iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v 100 % deležu upravičenih stroškov in sicer v višini 9.386.149,00 EUR. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da se je prijavitelj Mestna občina B. prijavil na Javni razpis za izbor operacij za sofinanciranje investicij v športno rekreacijsko infrastrukturo-III, ki se sofinancira iz evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve, športno rekreacijska infrastruktura. V nadaljevanju navaja število točk, ki jih je po posameznem merilu prejela v postopku ocenjevanja vloga prijavitelja in zaključuje, da je bil predlog operacije ocenjen z 90 točkami, kar ga uvršča na prvo mesto. V skladu s 4. točko Javnega razpisa, ki določa, da bodo v postopku Javnega razpisa izbrane prijave, ki bodo dosegle največ točk in presegle prag zahtevanega števila 75 točk, nad katerim se odobri sofinanciranje operacije, je bil za sofinanciranje izbran predlog prijavitelja Mestna občina B. Nadalje navaja, da se bodo pravice in obveznosti prijavitelja podrobneje uredile s pogodbo o sofinanciranju ter da znaša delež financiranja, upoštevaje razpisne pogoje določila 55. člena Uredbe 1083/2006/S in finančni izračun, skladen s smernicami glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi, delovni dokument št. 5 Evropske komisije-Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi, 100 % upravičenih stroškov, oziroma največ 9.386.149,00 EUR, ki se krijejo 85 % iz namenskih sredstev EU in 15 % iz sredstev slovenske udeležbe.

S sklepom št. 54451-4/2010-39 z dne 3. 8. 2010, pa je bila v skladu z 223. členom Zakona o splošnem upravnem postopku odpravljena številčna pomota v obrazložitvi izpodbijanega sklepa 54451-4/2010-34 z dne 30. 7. 2010, tako da se je v rubriki; doseženo število točk, pod točko I/2 število 3 nadomestilo s številom 12, med tem ko se skupno število točk, ki jih je dosegla Mestna občina B. v tem sklopu ni spremenilo in znaša 35 točk.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija sklep tožeče stranke 54451-4/2010-33 z dne 30. 7. 2010, s katerim je bila zavrnjena njena vloga na Javni razpis za izbor v športno-rekreacijsko infrastrukturo-III za sofinanciranje operacije Mestni nogometni in atletski stadion ... V tožbi glede kršitve materialnega prava v zvezi z meriloma II.1.a in II.1.b Javnega razpisa navaja, da so merila za izbor operacij diskriminatorna in tako nasprotna ustavnima načeloma enakopravnosti (14. člen) in pravne države (2. člen). Iz vsebine razpisa in meril za izbor operacij prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa je namreč razvidno, da so že vnaprej izločeni vsi potencialni prijavitelji obalno kraške, savinjske, gorenjske, podravske in koroške regije, to je več kot 1/3 vseh slovenskih regij. Mestna občina A. upoštevaje II sklop prednostnih meril namreč ne more doseči zahtevanega praga 50 % in to kljub temu, da v celotni obalno kraški regiji ni primernega atletskega stadiona, zato morajo atleti te regije na treninge hoditi v C. ali D. Po drugi strani pa prijavitelji iz področja osrednje slovenske regije pridobijo s tem merilom 18 od 20 možnih točk, kar poleg neposrednega prehoda v sistem nadaljnjega ocenjevanja, predstavlja tudi očitno pomoč pri doseganju mejnega praga vseh točk nad katerimi bo odobreno sofinanciranje. Prijaviteljem s sedežem v obalno kraški, savinjski, gorenjski, podravski in koroški regiji pa je na podlagi tako zastavljenih meril upoštevaje določila 4. točke Javnega razpisa odvzeta pravica do sodelovanja na njem. Če tudi bi namreč vsak prijavitelj iz katere od absolutno diskriminiranih občin, dobil v sklopu meril II/2 vse možne točke (4) še vedno v nobenem primeru ne bi mogel doseči praga 12 točk, kolikor jih je skladno s 4. točko Javnega razpisa potrebnih za nadaljnje ocenjevanje. Nadalje navaja, da je bilo v postopku javnega razpisa storjenih več kršitev, zaradi katerih je bil sam postopek izveden nezakonito in protiustavno, napadeni sklep pa je protizakonit tudi iz razloga, ker ni ustrezno obrazložen. Izpodbijani sklep namreč ne vsebuje obrazložitve ugotovljenega dejanskega stanja, niti dokazov, na katere je oprt, še manj pa razloge odločilne za presojo posameznih dokazov. V predmetnem spisu ni mogoče zaslediti, kako je komisija prišla do rezultatov, ki so navedeni v tabeli priloge 2 zapisnika o strokovnem pregledu vlog komisije za Javni razpis št. III. Očita tudi bistveno kršitev postopka zaradi tega, ker je bila Mestna občina B. naknadno pozvana na dopolnitev vloge, kar predstavlja bistveno kršitev določb javnega razpisa.

Z isto tožbo tožeča stranka izpodbija sklep tožene stranke št.5441-4/2010-30. V tožbi sicer ne navaja posebnih razlogov iz katerih ga izpodbija, zato sodišče šteje, da ga izpodbija iz istih razlogov kot ostale sklepe.

Tožeča stranka z isto tožbo izpodbija tudi sklepa tožene stranke št. 54451-4/2010-30 z dne 30.7.2010 in št. 54451-4/2010-39 z dne 3.8.2010 iz razlogov nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava. V tožbi podrobno navaja razloge, zaradi katerih sta izpodbijani odločbi nezakoniti in pri tem predvsem izpostavlja diskriminatornost razpisa in dejstva, da prijaviteljica Mestna občina B. ni izpolnjevala razpisnih pogojev iz točke 3.1.1. Javnega razpisa, saj ni bila lastnik javnih športnih objektov, ki se financirajo. Kršitev pravil postopka pa naj bi bila storjena s tem, da je tožena stranka prijavitelja na razpis nezakonito pozvala na dopolnitev vloge Sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa tožene stranke kot nezakonita odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke, vztraja pri izpodbijanih sklepih iz razlogov navedenih v obrazložitvah in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. V zvezi z sklepom št. 54451-4/2010-34, ki naj bi bil izdan v nasprotju s točko 3.1.1. Javnega razpisa navaja, da je bilo v tej točki določeno, da se na javni razpis lahko prijavijo lastniki javnih športnih objektov ali njihovi uradni pooblaščenci, ki izpolnjujejo pogoje navedene v Pravilniku o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (Uradni list RS, št. 121/03, 119/04 in 6/07). Iz razpisne dokumentacije Javnega razpisa pa izhaja, da se bo sofinancirala javna športno rekreacijska infrastruktura v lasti države in lokalnih skupnosti ob upoštevanju načela več namenskosti ter izkoriščanju možnosti, ki jih ponujajo oblike javno-zasebnega partnerstva. Nadalje navaja, da 20. točka Javnega razpisa določa omejitve glede sprememb operacije v skladu s 57. členom Uredbe 1083/2006 ES, ki zavezuje prijavitelja MOL, da 5 let od zaključka operacije ne bo dopustila bistvenih sprememb operacije, ki bi bile posledice spremenjene narave lastništva dela infrastrukture ali prenehanje dejavnosti. Zavrača pa tudi navajanja tožeče stranke o domnevno diskriminatornih merilih za izbor operacij. Iz Javnega razpisa jasno izhaja, da mora projekt med drugim zagotoviti tudi povečanje vadbenih površin na prebivalca v turistični destinaciji. Tožeča stranka ni bila izključena iz nadaljnje obravnave zato, ker bi bila uvrščena v obalno-kraško regijo, ampak zato, ker ima ta regija 2,99 m2 na prebivalca vadbenih površin, kar jo uvršča v sam vrh med regijami v RS. Kriterij, ki podeljuje več točk regiji, ki ima na razpolago manj m2 na prebivalca vadbenih površin glede na namen Javnega razpisa ne more biti diskriminatoren. Enako velja za kriterij dosedanjega financiranja športne infrastrukture iz proračuna RS. Obalno-kraška regija, v katero nesporno sodi tudi tožeča stranka je tudi po tem kriteriju med največjimi prejemniki sredstev državnega proračuna za financiranje sporne infrastrukture, saj je do sedaj prejela 25,33 EUR na prebivalca, medtem ko je osrednje slovenska regija prejela le 13,21 EUR na prebivalca. Postavljena kriterija dajeta prednost regijam, ki so do sedaj prejela manj sredstev iz državnega proračuna. V nadaljevanju navaja kontrolne mehanizme, ki preprečujejo, da bi bila merila in kriteriji navedeni v Javnem razpisu diskriminatorni. Kriteriji in merila za izbor v predmetnem Javnem razpisu so skladni s splošnimi merili in kriteriji, določenimi v operativnem programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov, ki ga je z odločbo št. CCI 207 SI 161 PO 001 z dne 27. 8. 2007 potrdila Evropska komisija in merili za izbor operacij financiranih iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, ki jih je potrdil nadzorni odbor za operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 dne 16. 12. 2007. Zavrača tudi ugovore tožeče stranke glede napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev pravil postopka in pojasnjuje, zakaj tožeča stranka ni dosegla zadostnega števila točk v II. Sklopu meril javnega razpisa.

Prizadeta stranka Mestna občina B. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene, navaja razloge iz katerih izhaja, da je ona lastnica spornih nepremičnin in da izpolnjuje razpisne pogoje določene v Javnem razpisu za dodelitev sredstev. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka:

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za razpis po Uredbi o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013. V skladu s 14. členom navedene Uredbe izda odločitev o izboru operacij ali upravičencev, na podlagi predloga komisije za odpiranje in ocenitev prispelih vlog, predstojnik posredniškega telesa. Komisija je zadolžena za ocenjevanje vlog, ki so popolne in izpolnjujejo vse vstopne pogoje razpisa po merilih in kriterijih iz Javnega razpisa in navodilih razpisne dokumentacije in opravi razvrstitev projektov glede na oceno komisije s predlogom deležev sofinanciranja po projektih. Posredniško telo, v konkretnem primeru je to ministrstvo, je dolžno v roku, ki je naveden v objavi Javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje vlog o odločitvi glede dodelitve sredstev. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev. Na navedeni podlagi je tožena stranka izdala izpodbijani sklep št. 54451-4/2010-33 z dne 30. 7. 2010.

V zadevi ni sporno, da tožeča stranka pri ocenjevanju sklopov meril pod točko II ni dosegla 50 % možnih točk, saj je dosegla le 5 točk o možnih 24 točk po navedenem sklopu meril, zato je tožena stranka v skladu S 5. odstavkom 4. točke Javnega razpisa vlogo tožeče stranke utemeljeno zavrnila, saj vloga ni dosegla z Javnim razpisom določenega minimalnega števila doseženih točk v sklopu merila pod točko II.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja diskriminatornost merila pod točko II Javnega razpisa za izbor operacij za sofinanciranje investicij v športno rekreacijsko infrastrukturo-III, ki že v naprej izloča vse potencialne prijavitelje obalno-kraške, savinjske, podravske in koroške regije, saj ne morejo doseči 50 % praga meril.

Slovenija je razdeljena na 12 kohezijskih regij v skladu s teritorialno členitvijo Slovenije na kohezijske in razvojne regije na podlagi priloge 1 Nacionalnega strateškega referenčnega okvirja 2007-2013, ki ga je potrdila evropska komisija dne 18. 6. 2007, iz katerega izhaja, da se tožeča stranka nahaja v 12. obalno-kraški statistični regiji. Po prednostnem merilu iz točke II. Javnega razpisa, lahko prejme posamezni prijavitelj skupaj 24 točk in sicer po regionalnem kriteriju 20 točk (točka II. 1) in po kriteriju vplivov na horizontalne politike 4 točke (točka II.2.). Iz razpisne dokumentacije izhaja, da sta regionalna kriterija določena glede na obstoječe stanje športne infrastrukture v regijah, saj je v razpisu upoštevana vadbena površina v m2 na prebivalca v regiji (točka II.1a) in višina že dodeljenih sredstev za gradnjo športne infrastrukture na prebivalca v regiji (točka II. 1b).

Namen Javnega razpisa je sofinanciranje investicij v javno športno rekreacijsko infrastrukturo, ki bo v turističnih destinacijah nudila možnost za nastanek novih produktov turistične ponudbe, oziroma, ki bo zagotavljal organizacijo različnih prireditev tudi na najvišjih mednarodnih ravneh, ki pritegnejo veliko število obiskovalcev, namenjena pa bo tudi za vse ostale kategorije uporabnikov, tako za programe športne rekreacije, športa otrok in mladine ter kakovostnega in vrhunskega športa. Zato je po mnenju sodišča kriterij vadbene površine in dosedanjega financiranja na prebivalca razumen. Razumen pa je tudi v Javnem razpisu določen kriterij za dodelitev točk, upoštevaje vadbene površine na prebivalca v regiji. Državni zbor RS je na podlagi 5., 6. in 68. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) dne 3. 3. 2000 sprejel nacionalni program športa v Republiki Sloveniji in v točki 3.3 dolgoročne usmeritve do leta 2010, kot strateško usmeritev je določil izgradnjo mreže športnih objektov in površin namenjenih vsem kategorijam prebivalstva pri čemer naj bi bilo zagotovljeno 3 m2 nepokritega prostora namenjenega športni dejavnosti. Kot meja za dodelitev točk po kriteriju točke II.1a je bila določena površina 3 m2 na prebivalca v posameznih statistični regiji. Obalno-kraška regija je z 2,99 m zasedla 9. mesto po razvitosti in zato prejela 1 točko. Enako velja za kriterij dosedanjega financiranja športne infrastrukture iz proračuna RS v evrih na prebivalca iz točke II.1b, po katerem je obalno-kraška regija z 25,33 EUR na prebivalca zasedla 9. mesto med regijami in zato prejela 2 točki. Tako postavljen kriterij daje prednost regijam, ki so do sedaj prejele manj sredstev iz državnega proračuna, zato tudi ta kriterij ni diskriminatoren. Po kriteriju II.2 vplivi na horizontalne politike pa je tožeča stranka prejela 2 točki od 4 možnih. Tožeča stranka pa v tožbi v ničemer ne oporeka, da bi bila merila in kriteriji neskladni s splošnimi merili in kriteriji določenimi v operativnem programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov, ki ga je potrdila Evropska komisija z odločbo CCI 207 SI 161 PO 001 z dne 27. 8. 2007 in v merilih za izbor operacij finansiranih iz sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, ki jih je potrdil nadzorni odbor za operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2012 z dne 6. 12. 2007.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

K točki 2 izreka:

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

Izpodbijani sklep št. 54451-472010-30 z dne 30. 7. 2010 je vmesni sklep, izdan na podlagi 14. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007-2013, s katerim je minister za šolstvo in šport potrdil rezultat ocenjevanja prispelih vlog na razpis in ugotovil katera operacija se uvrsti v program financiranja.

V skladu z določbo 1. odstavka 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. odstavek 2. člena ZUS-1). Navedeni določbi pomenita, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, če pa gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno ali vmesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v tem upravnem sporu izpodbija sklep, s katerim je minister le potrdil rezultat ocenjevanja prispelih vlog na javni razpis ter v posledici tega odločil, da se v program sofinanciranja uvrsti operacija, ki jo je prijavila Mestna občina B. Gre torej za vmesni sklep, na podlagi katerega so bili izdani sklepi, s katerimi je bilo odločeno o vlogah prijaviteljev na Javni razpis in s katerimi je bil postopek odločanja o vlogah prijaviteljev zaključen.

Glede na navedeno sodišče zaključuje, da izpodbijani sklep ni upravni akt s katerim se posega v pravni položaj tožeče stranke, niti sklep iz 2. odstavka iz 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Ker je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče v skladu z določbo 4. točko 1. odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo zavrglo.

K točki 3 izreka:

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

Tožeča stranka izpodbija sklep tožene stranke št. 54451-4/2010-34 z dne 30.7.2010, s katerim je tožena stranka odločila o prijavi Mestne občine B. na Javni razpis in sklep št 54451-4/2010-39 z dne 3.8.2010, s katerim je tožena stranka odpravila pisno napako v obrazložitvi sklepa št. 54451-4/2010-34 z dne 30. 7. 2010 in je del navedenega sklepa.

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravno varstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v upravnem sporu ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni zahtevi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravno varstveni interes pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravi položaj. Tožeča stranka na Javnem razpisu ni bila izbrana zaradi nedoseganja vstopnega kriterija iz točke II. Javnega razpisa (glej obrazložitev točke 1 te sodbe). Glede na to, da ne dosega vstopnih kriterijev pa si tudi v primeru, da bi bila izpodbijana odločba, s katero je tožena stranka ugodila prijavi Mestne občine B. na javni razpis in odobrila sofinanciranje prijavljenega projekta, odpravljena, svojega položaja ne bi mogla izboljšati, zato ne izkazuje pravnega interesa za vodenje postopka zoper v točki 3 izreka navedena izpodbijana sklepa.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo, saj upravni akt, ki se izpodbija, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.

K točki 4 izreka:

Sodišče je tožbo tožeče stranke pod točko 1 zavrnilo, pod točko 2 in 3 pa zavrglo, zato tožeči stranki skladno s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1 ni prisodilo stroškov upravnega spora, saj v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.