UPRS sodba II U 180/2009

Tožbi se ugodi. Odločba Sveta RS za visoko šolstvo, št. 0141-13/2009/2 z dne 8.4.2009 se odpravi in se zadeva vrne pritožbeni komisiji pri Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 350,00 € (tristo petdeset eurov) z DDV v roku 15 dni, do takrat brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude do plačila, pod izvršbo.

Z zgoraj navedenim prvostopnim sklepom je senat za akreditacijo zavrgel zahtevo tožeče stranke, hkrati pa tudi zahtevo Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici za vročitev odločbe senata za akreditacijo o izdaji pozitivnega strokovnega mnenja k ustanovitvi Nove univerze na Brdu pri Kranju, št. 0141-15/2007/12 z dne 6.10.2008 (1. točka izreka), zavrgel pa je tudi ugovor zgoraj navedenih univerz zoper navedeno odločbo senata za akreditacijo o izdaji pozitivnega strokovnega mnenja k ustanovitvi Nove univerze na Brdu pri Kranju (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je bila zahteva štirih univerz za vstop v postopek presoje izpolnjevanja pogojev za ustanovitev Nove univerze dne 9.10.2008 odstopljena Senatu za akreditacijo, ki jo je obravnaval na svoji 12. seji 22.12.2008. Na podlagi tajnega glasovanja so odločili, da se navedenim štirim univerzam ne prizna pravni interes za vstop v postopek. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je senat za akreditacijo na podlagi drugega odstavka 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) v povezavi s 43. členom ZUP zavrgel zahtevo štirih univerz za vročitev odločbe o izdaji pozitivnega strokovnega mnenja k ustanovitvi Nove univerze na Brdu pri Kranju, ugovor zoper to odločbo pa na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP.

Tožeča stranka se je zoper takšno odločitev pritožila, Svet RS za visoko šolstvo pa je kot drugostopni organ z odločbo št. 0141-13/2009/2 z dne 8.4.2009 njeno pritožbo – skupaj s pritožbo Univerze na Primorskem in Univerze v Ljubljani – kot neutemeljeno zavrnil. V obrazložitvi navaja, da so bili iz postopka odločanja na drugi stopnji po uradni dolžnosti izločeni člani Sveta, ki so člani senata za akreditacijo, ki je v tem postopku odločil na prvi stopnji, med njimi pa je tudi dr. A.A. Svet RS za visoko šolstvo se je strinjal z ugotovitvami senata za akreditacijo, da pravni interes univerz ni podan, zato je pritožbo tožeče stranke zavrnil in potrdil izpodbijani prvostopni sklep.

Tožeča stranka takšno odločitev izpodbija s tožbo v tem upravnem sporu. Ne strinja se z ugotovitvijo, da za udeležbo v postopku ni izkazala pravnega interesa. Zatrjuje, da Nova univerza ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev, pri njeni ustanovitvi pa niso bila upoštevana merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. Meni tudi, da bi o tem ali Nova univerza izpolnjuje pogoje za ustanovitev moral odločiti Svet RS za visoko šolstvo, ne pa akreditacijski senat. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep in odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

Tožeča stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Odgovor na tožbo so po skupnem pooblaščencu vložili tudi ustanovitelji Nove univerze, ki nastopajo v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). V odgovoru na tožbo se zavzemajo za zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Zgoraj navedeni sklep in drugostopna odločba sta bila izdana na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/2006 – UPB3, 15/2008, 64/2008 in 59/2007), ki je bil v veljavi do 13.11.2009, določeni členi pa so se uporabljali do 30.4.2010. Ta je predvidel Svet RS za visoko šolstvo kot posvetovalni, akreditacijski, evalvacijski in habilitacijski organ RS, za vodenje in odločanje v akreditacijskih, evalvacijskih in habilitacijskih postopkih pa je Svet RS za visoko šolstvo imenoval akreditacijski, evalvacijski in habilitacijski senat. Ti sprejemajo svoje odločitve z večino glasov vseh članov, zoper odločitve senatov pa je mogoč ugovor na Svet RS za visoko šolstvo (50. in 51. člen do 30.4.2010 veljavnega ZVis). V predmetni zadevi je tako sklep na prvi stopnji izdal senat za akreditacijo, o pritožbi zoper njega pa je odločil Senat RS za visoko šolstvo. Drugostopno odločbo je podpisal namestnik predsednika Sveta RS za visoko šolstvo dr. A.A., čeprav iz obrazložitve te odločbe izhaja, da so bili člani Sveta, ki so tudi člani senata za akreditacijo, ki je odločil na prvi stopnji in med katerimi je tudi dr. A.A., izločeni iz postopka na drugi stopnji.

Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1), za bistveno kršitev pravil upravnega postopka pa v vsakem primeru šteje, če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena (6. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Absolutna bistvena kršitev vedno narekuje odpravo izpodbijanega akta, če sodišče v svojem postopku takšne kršitve ne more odpraviti (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), takšna pa je tudi situacija v obravnavani zadevi. Dr. A.A. bi moral biti, kot izhaja iz obrazložitve drugostopne odločbe, v skladu s 4. točko 35. člena ZUP pri odločanju na drugi stopnji izločen. Ker je kljub temu sodeloval pri tej odločitvi, saj je drugostopno odločbo podpisal, pa je s tem v postopku na drugi stopnji storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 6. točko drugega odstavka 237. člena ZUP. Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo zaradi odprave storjene bistvene kršitve drugostopnemu organu vrnilo v ponoven postopek.

S 14.11.2009 je stopil v veljavo ZVis-G, po katerem Svet RS za visoko šolstvo ni več posvetovalni, akreditacijski, evalvacijski in habilitacijski organ, kot je bil doslej, ampak ima poslej vlogo posvetovalnega organa Vlade RS. Svet RS za visoko šolstvo je prenehal z delom v sestavi in v okviru pristojnosti, ki jih je imel do uveljavitve ZVis-G, dne 28.2.2010 (drugi odstavek 18. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, Uradni list RS, št. 86/2009). O vlogah v akreditacijskih, evalvacijskih in habilitacijskih postopkih po prenehanju delovanja Sveta RS za visoko šolstvo odloča Svet Nacionalne agencije za visoko šolstvo, ki začne delovati s 1.3.2010 (19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, Uradni list RS, št. 86/2009).

Z ZVis-G je kot pritožbeni organ predvidena pritožbena komisija pri Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu (51.j in 51.k člen ZVis-G). Ker je Svet RS za visoko šolstvo, kot je bil predviden z 48. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/2006 – UPB3, 15/2008, 64/2008 in 59/2007) z 28.2.2010 prenehal z delom v sestavi in v okviru pristojnosti, kot jih je imel do uveljavitve ZVis-G, je sodišče odločilo, da v ponovljenem postopku o zadevi odloči sedaj ustanovljeni pritožbeni organ.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007). Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 350,00 €, ki jih je skupaj z DDV sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.12.2006).