UPRS sodba II U 209/2011

1. Tožba se zavrne.
2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev odgovora na tožbo ter za nadaljnje zastopanje v pravdni zadevi št. P 186/2011, ki teče zoper tožnika na Okrajnem sodišču v Murski Soboti. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da mora prosilec za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati finančni in vsebinski pogoj, ki se nanaša na zadevo, za katero prosi za BPP. Po ugotovitvah tožene stranke v obravnavanem primeru ni izpolnjen vsebinski pogoj iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP. Iz spisne dokumentacije namreč izhaja, da je bil tožnik s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. K 211/2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. II Kp 5/2010 pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 182. člena KZ in kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja po prvem odstavku 149. člena KZ. V pravdni zadevi P 186/2011 oškodovanka A.A. v zvezi z navedenima kaznivima dejanjema iz naslova nepremoženjske škode terja od tožnika plačilo odškodnine v znesku 7.200,00 EUR. Po določbi 179. člena OZ oškodovancu za pretrpljene duševne bolečine in zaradi strahu pripada pravična denarna odškodnina. V skladu z določbo 14. člena ZPP je v pravdnem postopku sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Tožnik se tako svoji odškodninski odgovornosti ne more izogniti in je tako dejansko odprto le vprašanje višine odškodnine. Ta pa bo odvisna od ugotovitev izvedenca ustrezne stroke o tem, kakšne telesne bolečine je oškodovanka utrpela, zato bo tudi sodišče v civilni pravdi glede odškodnine sledilo ugotovitvam izvedenca. Na podlagi navedenih okoliščin je tožena stranka ob tehtanju verjetnosti izgleda za uspeh tožnika presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošeno brezplačno pravno pomoč. Ker tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja, tožena stranka finančnega položaja prosilca ni ugotavljala.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka njegovo vlogo zavrnila, ker tožniku njegov socialni položaj omogoča strokovno pomoč pred sodiščem ter da ni pričakovati uspeha. Tožnik je v postopku predložil vso dokumentacijo, ki izkazuje njegovo šibko materialno in socialno stanje, zaradi česar bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči. Po drugi strani pa je že na videz in tudi po sodni praksi jasno, da je znesek, ki ga zahteva tožnica v tožbi, previsok. Tožnik se tako mora braniti pred takšnim zahtevkom, saj nasprotno stranko zastopa strokovno usposobljen pooblaščenec. Tožnik vsekakor ima pravico do enakopravnega obravnavanja pred sodiščem, to pa bi mu bilo omogočeno le, če bi imel pooblaščenca. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka. Prav tako je prosil, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 96/2004 – UPB, št. 23/2008, ZBPP). V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer:

da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati;

da je zadeva pomembna za prosilčev osebni socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo, ker je presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je tako ni razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Pri presoji, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, se po ustaljeni sodni praksi upošteva, ali več dokazov govori v prid kot pa v škodo stranki. V obravnavanem primeru je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč v zvezi s sodnim postopkom zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo od njega terja oškodovanka A.A. zaradi dveh kaznivih dejanj, ki jih je storil zoper njo in za katera je bil pravnomočno obsojen. Kot je že pravilno navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi je pravdno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Glede navedenih okoliščin torej odločitev pravdnega sodišča ne bo mogla biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča, kjer pa je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 182. člena KZ ter neupravičenega slikovnega snemanja po prvem odstavku 149. člena KZ. Pravdno sodišče bo tako lahko samostojno ugotavljalo le okoliščine, od katerih bo odvisna višina škode. V zvezi s tem pa se tožene stranka pravilno sklicuje na to, da bo okoliščine, od katerih je odvisna višina škode, sodišče ugotavljalo z izvedencem ustrezne stroke, ter bo tudi sledilo njegovim ugotovitvam. Prav tako po presoji sodišča višina odškodninskega zahtevka ni v očitnem nasprotju s sodno prakso v podobnih zadevah. Sodišče se zato strinja z odločitvijo tožene stranke, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar ne bi bilo utemeljeno odobriti zaprošeno brezplačno pravno pomoč. Na drugačno odločitev tudi ne vpliva okoliščina, da tožnik izpolnjuje materialni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči, ker je šibkega socialnega stanja, saj je zakonodajalec odobritev brezplačne pravne pomoči vezal tudi na vsebino zadeve in ne samo na materialni položaj prosilca, kar pomeni, da morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno. Ker v konkretnem primeru pogoj, ki se nanaša na postopek, ni izpolnjen, že iz navedenega razloga tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zavrnilo tudi tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka soje stroške postopka. Sodišče tudi ni odločilo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, saj se v postopkih za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči po določbah Zakona o sodnih taksah taksa ne plača.