UPRS sodba I U 2224/2009

1. Tožba se zavrne.
2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo tožniku - družbi A. iz Francije kot glavnemu zavezancu in družbi B. d.o.o. kot prejemniku blaga, za blago prijavljeno po tranzitni deklaraciji MRN št. 07FR23400377849006 z dne 7. 8. 2007 Izpostava Le Mans, ki je bilo nezakonito odstranjeno izpod carinskega nadzora naložilo solidarno plačilo carinskih dajatev v višini 4.854,64 EUR, davka na dodano vrednost v višini 46.339,89 EUR in trošarino v višini 197.600,00 EUR z realnimi obrestmi, v skupnem znesku 268.617,42 EUR. Tožnik kot glavni zavezanec je dne 7. 8. 2007 pri Izpostavi Le Mans za prejemnika blaga B. d.o.o. vložil tranzitno deklaracijo MRN št. 07FR23400377849006, s katero je bilo v zunanji skupnostni tranzitni postopek prepuščeno 52 kartonov blaga s poimenovanjem: „rekonstruirani tobak“ v vrednosti 29.244,80 EUR z obvezo, da zaključi skupnostni tranzitni postopek do 12. 8. 2007 s predajo blaga namembnemu Carinskemu uradu Obrežje. Na podlagi določbe 130. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 125/08, 110/09, 1/10, 43/10 in 97/10, v nadaljevanju ZDavP-2) je Centralna tranzitna pisarna opravila carinsko kontrolo pravilnosti izvajanja tranzitnega postopka pri Carinskem uradu Nova gorica in dne 31. 8. 2007 prejela od urada odhoda države-Izpostave Le Mans poizvedbo o pravilnosti zaključka tranzitnega postopka. Prejemnik blaga je pojasnil, da je bilo blago, ki je bilo v tranzitnem postopku po zadevnem tranzitnem dokumentu pomotoma prepuščeno v izvozni postopek z izvozno carinsko deklaracijo EX A št. MRN 07SI00191325091932 z dne 11. 8. 2007 in je dejansko izstopilo iz carinskega območja Skupnosti dne 11. 8. 2007 preko mejnega prehoda Obrežje. Iz dokumentov izhaja, da je prejemnik blaga, družba B. d.o.o. blago kot skupnostno, prepustilo v postopek izvoznega carinjenja pri Izpostavi terminal Ljubljana po carinski deklaraciji MRN št. 07SI00191325091932, zadevni tranzitni dokument pa je ostal nezaključen. Glede na to, da tožnik kot glavni zavezanec ni predložil dokazil o pravilno zaključenem tranzitnem postopku, ter da namembni carinski organ ni potrdil pravilnosti zaključka tranzitnega postopka, prejemnik blaga pa je carinski organ obvestil, da je bilo zadevno blago prepuščeno v postopek trajnega izvoza (kot skupnostno blago) je carinski organ ugotovil, da obravnavani tranzitni postopek ni bil zaključen v skladu z določili 92. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10.1992 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti (Uradni list L, št. 302 z dne 19. 10. 1992, v nadaljevanju CZSS), saj se zunanji tranzitni postopek konča in obveznosti imetnika ustrezno izpolnijo, kadar je blago dano v postopek in so namembnemu carinskemu uradu predloženi zahtevani dokumenti, v skladu z določbami za ta postopek. Na podlagi 203. člena CZSS nastane carinski dolg pri uvozu z nezakonito odstranitvijo blaga zavezanega uvoznim dajatvam izpod carinskega nadzora v trenutku odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Dolžnik je oseba, ki bi morala izpolniti obveznosti, izhajajoče iz zadrževanja blaga v začasni hrambi ali uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo dano to blago (3. in 4. odstavek 203. člena CZSS). Po določilih 865. člena Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11. 10. 1993 in spremembe, v nadaljevanju Izvedbena Uredba), se šteje za odstranitev izpod carinskega nadzora v skladu s 1. odstavkom 203. člena CZSS, vložitev carinske deklaracije za to blago ali vsako drugo dejanje z enakimi pravnimi učinki, pa tudi predložitev dokumenta v potrditev pristojnim organom, če ima to ravnanje za posledico, da se blagu napačno prizna carinski status skupnostnega blaga. V skladu z navedenim in glede na določila 203. člena CZSS in 865. člena Izvedbene Uredbe je tako bilo obravnavano blago nezakonito odstranjeno izpod carinskega nadzora dne 10. 8. 2007. S tem je tudi nastal carinski dolg, ki ga je carinski organ obračunal v smislu določb 118. člena CZSS. Na podlagi 203. člena in 213. člena CZSS sta dolžnika za plačilo carinskega dolga glavni zavezanec in prejemnik blaga. Glavni zavezanec je imetnik postopka v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka in odgovarja za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžan spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja, oziroma je dolžan spoštovati določbe skupnega tranzitnega postopka. Odgovoren pa je tudi prejemnik blaga, ki je zadevno blago pridobil oziroma posedoval in je v trenutku pridobitve oziroma prejema tega blaga vedel ali bi moral vedeti, da gre za blago, ki je odstranjeno izpod carinskega nadzora. V konkretnem primeru sta to družbi A. iz Francije in B. d.o.o.

V skladu z določbo 1. odstavka 35. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDDV-1) obdavčljiv dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago uvoženo. Carinski organ navaja določbe 2. in 3. odstavka 31. člena, 38. člena in 41. člena ZDDV-1. Carinska vrednost obravnavanega blaga izhaja iz računa št. 004285 z dne 7. 8. 2007, ki je bil carinskim organom predložen v postopku in za 52 kartonov „rekonstruiranega tobaka“ in znaša 29.244,80 EUR. Carinski organ je blago iz zadevne tranzitne deklaracije uvrstil v tarifno oznako 2403 91 00 KN in TARIC-kodo 00 z imenovanjem: drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstruiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence; drug homogeniziran ali rekonstruiran tobak. Na podlagi 50. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 2/07, v nadaljevanju ZTro) je tobak za kajenje: 1. tobak, ki je rezan ali kako drugače razkosan, zvit ali stisnjen v kose in ga je moč kaditi brez nadaljnje carinske obdelave, ter 2. tobakovi odpadki, ki se lahko kadijo in se ne uvrščajo med cigarete oziroma med cigare oziroma cigarilose po tem zakonu. V skladu z navedenim obravnavano blago predstavlja trošarinski izdelek v smislu 50. člena ZTro. Prvostopni organ je tako zanj obračunal v skladu z določbo 3. točke 8. odstavka 51. člena ZTro trošarino v znesku 20,00 EUR za 1 kg. V skladu z navedenim je bila solidarnima dolžnikoma in sicer: glavnemu zavezancu, družbi A. iz Francije in prejemniku blaga, družbi B. d.o.o. naknadno naloženo plačilo dajatev v skupni višini 248.794,53 EUR iz naslova carinskih dajatev DDV in trošarine z realnimi obrestmi.

Drugostopni organ je z odločbo št. DT 498-1-172/2009 z dne 24. 11. 2009 pritožbo zavrnil in kot podlago navedel določbo 40. člen CZS. Na podlagi 47. člena CZS se blaga brez dovoljenja carinskih organov ne sme odstraniti z mesta, na katerega je bilo prvotno vneseno. Na podlagi 48. člena CZS pa mora neskupnostno blago, predloženo carini, pridobiti eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab, dopustnih za takšno blago. Na podlagi 96. člena CZS je glavni zavezanec kot imenik postopka odgovoren za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžan spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja in spoštovanja določb skupnostnega tranzitnega postopka. Na podlagi 92. člena CZS se zunanji tranzitni postopek konča in so obveznosti imetnika ustrezno izpolnjene, kadar je blago dano v postopek in so namembnemu carinskemu uradu predloženi zahtevani dokumenti v skladu z določbami za ta postopek. V danem primeru ni sporno, da blago, ki je bilo po spremni tranzitni listini T1, št. MRN 07FR23400377849006 z dne 7. 8. 2007 napoteno namembnemu carinskemu organu Obrežje v Sloveniji, temu organu ni bilo predloženo. Isto blago je bilo predloženo Carinskemu uradu Ljubljana pri Izpostavi Terminal Ljubljana in je bila zanj dne 10. 8. 2007 vložena ter sprejeta izvozna carinska deklaracija št. MRN 07SI00191325091932, izstop tega blaga iz carinskega območja Skupnosti pa je bil dne 11. 8. 2007 potrjen pri carinskem organu na Obrežju. Glavni zavezanec za neskupnostno blago v tranzitnem postopku prevzame obveznost da blago predloži nedotaknjeno namembnemu carinskemu organu, ki je v danem primeru mejni prehod Obrežje. Tožnik kot glavni zavezanec bi moral tako predložiti blago pri temu carinskemu organu na mejnem prehodu Obrežje in ga iz tega mesta ne bi smel odstraniti brez dovoljenja istega carinskega organa. Pojem odstranitve blaga izpod carinskega nadzora pa je treba razumeti tako, da to zajema vsako dejanje ali opustitev, ki pripelje do tega, da pristojni carinski organi vsaj začasno nimajo dostopa do blaga pod nadzorom, s čimer je preprečena možnost izvedbe kontrole v smislu 1. odstavka 37. člena CZS. Za odstranitev blaga izpod carinskega nadzora v skladu s 1. odstavkom 203. člena CZS se šteje tudi vložitev carinske deklaracije za to blago ali vsako drugo dejanje z enakimi pravnimi učinki, pa tudi predložitev dokumenta v potrditev pristojnemu organu, če imajo ta ravnanja za posledico, da se blagu napačno prizna status skupnostnega blaga. Podlaga za to je tudi določba 865. člena Izvedbene Uredbe.

Tožnik navaja, da je za sporno blago vložil izvozno carinsko deklaracijo pri carinskemu organu v Ljubljani in da je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti. Zadevno blago, ki je imelo zaradi nezaključenega tranzitnega postopka še vedno status neskupnostnega blaga, je z vložitvijo in sprejemom izvozne carinske deklaracije pridobilo skupnostni status. Iz navedenega izhaja, da je šlo za nezakonito odstranitev izpod carinskega nadzora, ki se mora sanirati z odmero ter plačilom dajatev, ki se zaračunavajo ob uvozu, ter se na ta način vzpostavi zakonito stanje oziroma pridobi izvoženo blago skupnostni status. Tožnik v zmoti navaja 6. točko 859. člena Izvedbene Uredbe ter se sklicuje na napake iz 204. člena CZS, vendar v danem primeru ne gre za napake, ki so ostale brez bistvenih posledic, za izvajanje carinskega postopka. V konkretnem primeru so bile formalnosti v zvezi z trajnim izvozom opravljene, ker se je z blagom ravnalo, kot da je skupnostno blago, niso pa bile opravljene formalnosti v zvezi s postopkom sprostitve neskupnostnega blaga v prost promet, vključno z obračunom nastalega carinskega dolga, da bi na zakonit način pridobilo status skupnostnega blaga. S tem ravnanjem je šlo za nezakonito odstranitev blaga izpod carinskega nadzora v skladu z 203. členom CZS in ne za neizpolnitev ene od obveznosti. Odgovornost za carinski dolg, nastal z navedenim dejanjem pa je objektivna in je ni mogoče upravičiti z ugovorom, da je voznik izgubil spremno tranzitno listino T1 in se ni vedelo, kako ravnati v takem primeru. Voznik je ob prevzemu pošiljke iz spremne tranzitne listine T1 videl, da mora blago predložiti namembnemu carinskemu organu na Obrežju, zato je bil dolžan obveznosti izpolniti. Stvar carinskega organa pa je, da z uporabo računalniške tehnologije preveri podatke o blagu pri odhodnem carinskem organu.

Neupravičen je tudi ugovor tožnika glede definicije tobaka, ki izhaja iz 50. člena ZTro. Zadevno blago je bilo trgovinsko opisano kot „rekonstruirani tobak“. V 3. odstavku 65. člena ZTro je navedeno, da v dvomu ali kadarkoli je mogoče izdelke iz kakršnega koli razloga uvrstiti v dve ali več tarifnih oznak, o razvrstitvi odloči carinski organ v skladu s carinskimi predpisi in temeljnimi pravili, ki veljajo za uvrščanje blaga po carinski tarifi. Homogeniziran in rekonstruiran tobak je tako carinski organ pravilno uvrstil v tarifno oznako 2403 91 00 00 z imenovanjem: drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstruiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence. Obravnavanega blaga ga ni mogoče enačiti s „cigaretnim papirjem, razrezanim ali nerazrezanim v določeni velikosti ali v obliki knjižic ali cevk“, ki se uvrsti v tarifno oznako 4813, kot to ugovarja tožnik. V obravnavanem primeru gre za tobakove odpadke, ki se lahko sami kot taki kadijo, ne glede na to, da so sicer namenjeni proizvodnji cigaret.

Tožnik se z odločitvijo carinskih organov ne strinja in v tožbi ugovarja, da je sporno blago, ki je bilo predano v skupnostni tranzitni postopek zapustilo področje Skupnosti v dogovorjenem roku, torej do 12. 8. 2007 in sicer dne 11. 8. 2007, na namembnemu carinskemu uradu – izpostavi Obrežje, pri čemer se je za prevoz blaga uporabljalo enako prevozno sredstvo ter je blago tudi prispelo tudi h končnemu prejemniku, družbi C., d.o.o.. Ugovarja tudi, da se „rekonstruirani tobak“ ne more kaditi, saj gre za folijo, ki je narejena iz določenih odpadnih delov tobakovih listov in se kot takšna uporablja v proizvodnji cigaret za ovijanje tobaka. Gre za surovino, ki se ne more uporabljati za kajenje. Carinski organ pa je v skladu z navedenim zanj neupravičeno obračunal trošarino. Tožnik ugovarja tudi nepravilno uporabo materialnega prava in meni, da ni nezakonito odstranil blaga izpod carinskega nadzora. Navaja določbo 359. člena Izvedbene Uredbe. Tožnik ugovarja tudi, da je carinski organ zmotno in napačno obračunal DDV, saj ga je obračunal od nezakonito obračunane trošarine, ki v skladu z ZDDV-1 šteje v davčno osnovo za DDV. Prav tako so bile napačno obračunane realne obresti. Tožnik opozarja, da je carinski organ iz Le Mansa dne 13. 5. 2008 izdal potrdilo, da je tranzitni postopek MRN št. 07FR23400377849006 zadovoljivo končan. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in postopek ustavi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi oziroma podrejeno da izpodbijano odločbo odpravi, zadevo vrne v ponovni postopek, ter toženi stranki naloži, da je tožniku dolžna vrniti vse stroške postopka z zakonitimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je v danem primeru carinski dolg nastal v skladu z določbo 865. člena Izvedbene Uredbe zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora (1. odstavke 203. člen CZS) in ne zaradi neizpolnitve ene od obveznosti, ki izhaja za blago, zavezano uvoznim dajatvam, iz uporabe carinskega (tranzitnega) postopka, v katerega je bilo blago dano točka 1 a. 204. člena CZS), da bi se lahko na temelju 1. odstavka 204. člena CZS in v skladu z 859. členom Izvedbene Uredbe presojalo ali so te kršitve bistveno vplivale na pravilno izvajanje carinskega postopka. Tožnik ugovarja, da je voznik, ki je prevažal blago izgubil obrazec T1, zaradi česar tudi ni mogel zaključiti skupnostnega tranzitnega postopka s predložitvijo blaga oziroma carinske deklaracije namembnemu carinskemu uradu Izpostavi Obrežje. Določba 865. člena Izvedbene Uredbe se nanaša na položaj, v katerem deklaracije blagu dodelijo status skupnostnega blaga, ki mu ne pripada, tako da se neskupnostno blago izogne carinskemu nadzoru, ki mu je podvrženo, v skladu z določbo 37. člena CZS. Zato je navedba šifre 10 00 za carinski postopek na izvozni deklaraciji zadevnemu blagu napačno dodelila status skupnostnega blaga in tako neposredno vplivala na možnost carinskih organov za izvedbo nadzora na podlagi 1. odstavka 37. člena CZS in sicer glede vprašanja ali je v skladu s 1. odstavkom 96. člena CZS glavni zavezanec v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka predložil nedotaknjeno blago namembnemu carinskemu organu v predpisanem roku, pri čemer je spoštoval vse predpisane ukrepe. Iz dokumentov izhaja, da je bilo obravnavano blago prepeljano v poslovne prostore deklariranega prejemnika blaga v Ljubljani in ne k namembnemu carinskemu organu na Obrežju. Prejemnik je izvozno carinsko deklaracijo vložil dne 11. 8. 2007 pri Carinskem uradu Ljubljana, blago pa je potem istega dne izstopilo pri carinskem organu na Obrežju. V teh okoliščinah je potrebno uporabo šifre za carinski postopek 10 00 na izvozni deklaraciji, ki označuje izvozno blago, opredeliti kot odstranitev tega blaga izpod carinskega nadzora. Na podlagi 1. alineje 1. odstavka 215. člena CZS carinski dolg nastane na kraju dogodkov, ki povzročijo nastanek tega dolga. Ko je bilo ugotovljeno, da je carinski dolg nastal v Sloveniji, ker je bilo blago z vložitvijo izvozne carinske deklaracije odstranjeno izpod carinskega nadzora, je v skladu z določno 450 b člena Izvedbene Uredbe postal pristojen za izterjavo nastalega carinskega dolga slovenski carinski organ.

V pripravljalnih vlogah tožnik ugovarja, da je carinski organ odhoda – carinski organ iz Le Mansa izdal potrdilo, da je tranzitni postopek zadovoljivo končan. Pri tem je carinski organ odhoda pristojen, dokler tranzitni postopek ni zaključen. Tožnik se ne strinja, da naj bi objektivno odgovarjal za carinski dolg. Blago je izšlo iz območja EU in je bilo vneseno na območje BIH, zato ni logično, da je zavezan za plačilo uvoznih dajatev. Če je bilo blago iz Skupnosti izneseno, tako kot je to veleval tranzitni postopek, ni logično, zakaj bi bilo potrebno plačevati uvozne dajatve v Republiki Sloveniji. Obravnavano blago je dokazano odšlo iz EU in je tudi bilo dostavljeno v BIH, kar pomeni, da je tožnik dokazano plačal uvozne dajatve v BIH. Poleg tega se tožniku ne more očitati, da bi ravnal goljufivo ali malomarno. Tožnik navaja vsebino točke 30 Sklepnih predlogov generalna pravobranilca Tizziana z dne 26. 6. 2003, v zadevi C-220/01. Glede na to, da je bilo obravnavano blago dejansko prepeljano v BIH, izguba dokumenta T1 ni imela odločujočega učinka na zaključek tranzitnega postopka v Republiki Sloveniji

Tožena stranka v odgovorih na pripravljalne vloge tožnika navaja, da gre v danem primeru za sodni preizkus utemeljenosti naknadne vknjižbe dajatve opravljene v skladu z 220. členom CZS. Odgovornost za nastali carinski dolg je objektivna in je ni mogoče upravičiti z izgovorom, da je voznik izgubil spremno listino T1 ter se ni vedelo, kako ravnati v takšnem primeru. Glede ugovora pasivne legitimacije tožena stranka navaja, da predstavlja tožbeno novoto in se sklicuje na sodbe Sodišča EU z dne 23. 9. 2004 v zadevi Spedition Ulustrans iz Istambula, C-414/02, točka 26. Na odločitev ne more vplivati sklepni predlog generalnega pravobranilca Tizziana z dne 26. 6. 2003, saj je Sodišče EU v zadevi British American Tobacco (C-222/01) na katero se sklepni predlog nanaša, v točki 53. zavzelo stališče, da je treba tudi začasno odstranitev tranzitnega dokumenta T1 od blaga, na katerega se nanaša, šteti kot odstranitev tega blaga izpod carinskega nadzora. Objektivna odgovornost tožnika za nastali carinski dolg temelji na določbi 4. alinee 3. odstavka 203. člena CZS v povezavi s 1. členom in 46. členom CZS. Dejstvo, da voznik prevoznega sredstva ni zaposlen pri tožniku na odločitev nima vpliva, saj je bil carinski dolg naložen iz naslova glavnega zavezanca kot imetnika postopka v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka in ne kot prevozniku blaga, da bi bilo potrebno na podlagi 2. alineje 3. odstavka 203. člena v povezavi z 2. odstavkom 96. člena CZS dokazati subjektivno odgovornost. V tem postopku se ne presoja upravičenost do uporabe instituta povračila ali odpustitve plačila uvoznih dajatev, zato tudi ni potrebno ugotavljati, ali je prišlo do vknjižbe nastalega carinskega dolga v posledici malomarnega ravnanja dolžnika ali ne. Odločitve tudi ne more spremeniti dejstvo, da je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti, saj je po definiciji v 2. odstavku 203. člena CZS carinski dolg nastal v trenutku nezakonite odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. To pa je po informaciji, ki jo zatrjuje sam tožnik, trenutek izgube dokumenta T1 oziroma po informaciji, s katero dokazano razpolaga carinski organ trenutek, ko je carinski organ sprejel izvozno carinsko deklaracijo za sporno blago, ker ga je vložnik carinske deklaracije spravil v zmoto, da je vložena za blago s skupnostnim statusom.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Prvostopni in drugostopni organ sta za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge. Zato se sodišče glede tožbenih ugovorov, ki so enaki pritožbenim sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnik dne 7. 8. 2007 pri Izpostavi Le Mans za prejemnika blaga B. d.o.o. vložil tranzitno deklaracijo MRN št. 07FR23400377849006, s katero je bilo v zunanji skupnostni tranzitni postopek prepuščeno 52 kartonov blaga s poimenovanjem: „rekonstruirani tobak“ v vrednosti 29.244,80 EUR z zavezo, da zaključi skupnostni tranzitni postopek do 12. 8. 2007 s predajo blaga namembnemu Carinskemu uradu Obrežje. Blago, ki je bilo po spremni tranzitni listini T1 po tranzitni deklaraciji MRN št. 07FR23400377849006 z dne 7. 8. 2007 napoteno namembnemu carinskemu organu Obrežje v Republiki Sloveniji, temu organu ni bilo predloženo. Iz dokumentov upravnega spisa tako izhaja, da je navedeni tranzitni postopek ostal nezaključen.

V obravnavanem primeru tožnik kot deklarant ni predložil dokazila o pravilno zaključenem tranzitnem postopku, saj namembni carinski organ ni potrdil zaključka tranzitnega postopka, zato je carinski organ pravilno ugotovil, da obravnavani tranzitni postopek ni bil zaključen v skladu z določili 92. člena CZS in gre v tem primeru za nastanek carinskega dolga pri uvozu zaradi nezakonite odstranitve blaga izpod carinskega nadzora, po 1. odstavku 203. člena CZS. Po določbi 92. člena CZS se zunanji tranzitni postopek konča, ko so blago in ustrezni dokumenti predloženi namembnemu carinskemu uradu v skladu z določbami za ta postopek. Pojem odstranitve blaga izpod carinskega nadzora zajema vsako dejanje ali opustitev, ki pripelje do tega, da pristojni carinski organi vsaj začasno nimajo dostopa do blaga pod nadzorom, s čimer je preprečena možnost izvedbe kontrole (1. odstavek 37. člena CZS). V skladu z določbo 1. odstavka 96. člena CZS mora glavni zavezanec v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka predložiti nedotaknjeno blago namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer mora spoštovati vse predpisane ukrepe za zagotovitev prepoznavanja in spoštovati določbe skupnostnega tranzitnega postopka.

Iz dokumentov upravnega spisa izhaja, da obravnavano blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu organu na Obrežju. Na podlagi 203. člena CZS carinski dolg pri uvozu nastane z nezakonito odstranitvijo blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, izpod carinskega nadzora v trenutku odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Na podlagi 865. člena Izvedbene Uredbe šteje za odstranitev blaga izpod carinskega nadzora v skladu s 1. odstavkom 203. člena CZS vložitev carinske deklaracije za to blago ali vsako drugo dejanje z enakim pravnim učinkom, pa tudi predložitev dokumentacije v potrditev pristojnim organom, če imajo ta ravnanja za posledico, da se blagu napačno prizna carinski status skupnostnega blaga. Tudi po presoji sodišča je zaradi nezaključenega tranzitnega postopka prišlo do nezakonite odstranitve blaga izpod carinskega nadzora.

Tožnikova navedba, da je v zadevnem tranzitnem postopku prevoznik, ki ni bil zaposlen pri tožniku izgubil spremno tranzitno listino T1 in da se tako tožniku ne more očitati, da bi ravnal goljufivo ali malomarno, na odločitev nima vpliva. Tudi po presoji sodišča je v danem primeru odgovornost tožnika za carinski dolg objektivna. Kot je tožniku pravilno pojasnil že drugostopni organ je bilo plačilo carinskega dolga naloženo tožniku kot imetniku postopka v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka (1. odstavek 96. člena CZS) in ne kot prevozniku.

Neutemeljen je ugovor tožnika, da v danem primeru ne gre za nezakonito odstranitev blaga izpod carinskega nadzora, saj naj bi šlo v skladu z določbo 359. člena Izvedbene Uredbe za napake, ki ostanejo brez bistvenih posledic za pravilno izvajanje carinskih postopkov. Navedena določba opredeljuje tri pogoje, ki morajo biti kumulativno podani: da dejanje ne predstavlja poskusa odstranitve blaga izpod carinskega nadzora, da ne vključuje očitne malomarnosti udeleženca in da so naknadno izpolnjene vse formalnosti v zvezi s carinskim (neskupnostnim) blagom. Ker pa je v danem primeru šlo za nezakonito odstranitev blaga izpod carinskega nadzora (kot to določa 1. odstavek 203. člena CZS in 865. člen Izvedbene Uredbe) ne gre za napake, ki ostanejo brez bistvenih posledic za pravilno izvajanje carinskih predpisov.

Neutemeljen je tudi ugovor tožnika, da se „rekonstruirani tobak“ ne more kaditi, saj naj bi šlo za odpadne dele tobakovih listov, ki se uporabljajo v proizvodnji cigaret za ovijanje tobaka, torej gre za surovino, ki se ne more uporabljati za kajenje in ne predstavlja trošarinskega izdelka. Tožniku je pravilno pojasnil carinski organ z pravilno uporabo Splošnih pravil za razlago KN (Pravilo A1 in A6), da blaga, ki je bilo prijavljeno z tranzitno deklaracijo MRN št. 07FR23400377849006 z dne 7. 8. 2007 Izpostava Le Mans, poimenovovano: „rekonstruirani tobak“ ni mogoče enačiti s „cigaretnim papirjem, razrezanim ali nerazrezanim v določeni velikosti ali v obliki knjižic ali cevk“, ki se uvrsti v tarifno oznako 4813, kot to ugovarja tožnik. Gre za pravilno tarifno oznako, ki jo je tožnik tudi sam deklariral v tranzitni deklaraciji MRN št. 07FR23400377849006 in zanjo predložil tudi dokumente. Zato navedenega v postopku brez drugačnih dokazil ni mogoče spreminjati. Ker „rekonstruirani tobak“ v skladu z določbo 1. odstavka 50. člena ZTro predstavlja trošarinsko blago, je bila na podlagi 3. točke 8. odstavka 51. člena ZTro trošarina pravilno odmerjena.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločalo brez glavne obravnave, saj relevantne okoliščine v zadevi niso sporne.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.