VSRS Sodba VIII Ips 233/2010

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožnici dne 28. 9. 2009 podala tožena stranka. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnice na delo ter povračilo stroškov postopka.

2Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je bila tožnica glede na večje število delavcev, ki jim je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, uvrščena med presežne delavce na podlagi predhodno veljavno sprejetega programa razreševanja presežnih delavcev in na podlagi pravilnega upoštevanja kriterijev za izbiro le teh, to je kriterija delovne uspešnosti in da tožničina odsotnost z dela zaradi bolezni na uporabo tega kriterija in izbiro tožnice ni vplivala.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo in v njej uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno presodilo, da je bil program razreševanja presežnih delavcev pri toženi stranki zakonito sprejet, ker sindikati, kljub izvedenemu skupnemu posvetovanju, na njegovo vsebino niso mogli vplivati. S sprejetim programom niso soglašali, kljub temu pa je tožena stranka brez soglasja sindikatov ugotavljala presežke po posameznih organizacijskih enotah. Sodišče je tudi neutemeljeno ugotovilo, da je tožena stranka glede tožnice pravilno upoštevala kriterije za uvrstitev med presežne delavce, zlasti upoštevanje osebne ocene nadrejenega delavca. Tožnica je tako še vedno prepričana, da je na odpoved njene pogodbe o zaposlitvi bistveno vplivalo, da je bila dalj časa v bolniškem staležu. Tako je bila odpoved podana iz neutemeljenega razloga, saj že zato, ker je bila del šestmesečnega ocenjevalnega obdobja odsotna, z drugimi delavci, ki so bili ves čas na delu, pri oceni delovne uspešnosti ni mogla biti v enakopravnem položaju.

4Revizija ni utemeljena.

5Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6Na podlagi 97. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) mora delodajalec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku v katerem bo prenehala potreba po delu ter o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev pisno čimprej obvestiti sindikate pri delodajalcu. Predhodno mora z namenom, da se doseže sporazum, izvesti posvetovanje s sindikati o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev, pri pripravi programa razreševanja presežnih delavcev pa o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.

7Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka pred končnim sprejemom programa in pred podajo večjega števila odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, med katerimi je bila tudi sporna odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, obvestila sindikate in izvedla z njimi posvetovanje v smislu navedenih določb ZDR, le da sporazum s sindikati po posvetovanju ni bil dosežen. Pri tem so bili sindikati seznanjeni, da je za izbiro presežnih delavcev sklenila uporabiti kriterije iz kolektivne pogodbe družbe C. d. o. o. in to v skladu s kolektivno pogodbo tako, da se trajni presežki in izbira delavcev opravi na nivoju organizacijskih enot.

8Sodišče ugotavlja, da na podlagi navedenih ugotovitev nižji sodišči nista zmotno uporabili materialnega prava, ko sta presodili, da je tožena stranka program razreševanja presežnih delavcev zakonito sprejela, saj je oblikovanje kriterijev za izbiro večjega števila presežnih delavcev ob izpolnjenih pogojih iz 97. člena ZDR v pristojnosti delodajalca, pri tem pa dejanska dosega soglasja s sindikati (ob sicer izvedenem posvetovanju) ni pogoj za izvedbo tako pripravljenega programa.

9Sodišče je ugotovilo, da je bila podlaga za oceno delovne uspešnosti šestmesečno doseganje norme in osebna ocena delavčevega dela v tem obdobju s strani nadrejenega delovodje, pri tem pa obdobje bolniške odsotnosti delavca, tudi tožnice, v ocenjevanem obdobju na samo oceno ni vplivalo. Ob tako izvedenem ugotavljanju delovne uspešnosti je bila med presežne delavce utemeljeno uvrščena tudi tožnica.

10Sodišče je na navedene dejanske ugotovitve vezano in kolikor se tožnica z njimi ne strinja oziroma graja dokazno oceno, na podlagi katere je svoje zaključke gradilo sodišče, gre za poskus uveljavljanja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Zato sodišče teh revizijskih navedb ni moglo upoštevati.

11Glede na navedeno pri izdajo izpodbijane sodbe revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni bil podan. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.