VDSS sklep Psp 656/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

:

Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo tožnika, ki jo je ta vložil zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Psp 269/2009 z dne 23. 9. 2009, ker revizija v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo po 4. točki 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) ni dovoljena.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik in v obsežni pritožbi navaja, da sklep izpodbija v celoti, saj ni podpisan s strani sodnice temveč le s strani zapisnikarice, katera lahko podpiše samo zapisnik. Navaja, da na vrhovno sodišče ni naslovil nobene vloge, temveč le revizijo z dokazi. Sprašuje se, ali je izpodbijani sklep sploh sestavila sodnica A.J. Nadalje navaja, da njegove izjave niso bile nikoli zapisane v zapisnik, niti ni bil zapisnik ponujen strankam v podpis. Meni, da je v postopku prišlo do številnih kršitev zakona, Ustave Republike Slovenije in mednarodnega prava. Zoper toženko bo vložil novo tožbo, meni pa, da je tudi v predmetni zadevi dovoljena revizija. V njegovih zadevah sodnica A.J. ne bi smela več soditi in niti ne bi smelo sodišče prve stopnje samo izdati sklepa o zavrženju revizije. V danem primeru po mnenju pritožnika ne gre za socialni spor.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP) se v postopku s pritožbo zoper sklep smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Pritožbeno sodišče je tako preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v skladu s 350. členom ZPP v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo ter pri tem pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu predmetne zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenih bistvenih dejstvih pravilno odločilo ter postopkovnih določb, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki se mu jih očita v pritožbi, ni kršilo. Sklep je obrazložilo z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih zato ne ponavlja. Glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

V predmetni zadevi je pritožbeno sodišče s sodbo Psp 269/2009 z dne 23. 9. 2009 zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi toženca z dne 12. 11. 2007 in z dne 14. 8. 2007 ter, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. Tožnik je dne 23. 10. 2009 naslovil na Vrhovno sodišče RS revizijo zoper citirano sodbo, katero je vrhovno sodišče odstopilo sodišču prve stopnje v pristojno poslovanje in v okviru tega poslovanja je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katero je revizijo tožnika zavrglo.

Kakor je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, revizije v socialnih sporih ureja tako Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 - ZDSS-1), ki v 4. točki 31. člena določa, da revizija v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo ni dovoljena, kot tudi zakon o pravdnem postopku, katere določbe se subsidiarno uporabljajo v postopku pred socialnim sodiščem na podlagi 19. člena ZDSS-1. Revizija je v skladu s 374. členom ZPP nedovoljena, če ni dovoljena že po samem zakonu. ZDSS-1 revizije v sporih o dodatku za pomoč in postrežbo ne dovoljuje. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kar revizija tudi je, stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema velja le za stranko, ki ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Pritožnik tega pri vloženi reviziji ni izkazal in je tako pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je revizija nedovoljena tudi iz tega razloga, saj jo je vložil nekdo, ki te pravice nima. V skladu s 374. členom zavrže takšno revizijo s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka.

Neutemeljene so ostale pritožbene navedbe, da izdani sklep ni podpisan s strani sodnice A.J., saj se izvirnik sklepa nahaja v sodnem spisu na listovni št. 149 in 150, iz glave sklepa je razvidno, da je sklep izdala okrožna sodnica svétnica A.J., katera je tudi podpisana na izvirniku navedenega sklepa.

Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj za rešitev predmetne zadeve niso relevantne.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).