VSC sklep I Ip 1267/2010

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. IV izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je 20.10.2010 izdalo sklep, s katerim je delno ugodilo predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sodbe Delovnega sodišča v Celju, opr. št. Pd 691/2008 z dne 8.12.2008 in zaradi izterjave izvršljive denarne terjatve upnika dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, delno pa je predlog za izvršbo zavrnilo. V izreku pod tč. IV. je sodišče odločilo, da je dolžnik dolžan plačati upniku 18,58 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka, v presežku pa je upnikov zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.

Upnik se je pravočasno pritožil zoper odločitev o stroških postopka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb procesnega prava. Upnik navaja, da mu sodišče neutemeljeno ni priznalo nagrade za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva v višini 21,50 EUR po tar. št. 2100 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Zaradi vložitve predloga za izvršbo so upniku še pred vložitvijo predloga za izvršbo nastali določeni izvensodni stroški, ki v nagradi za predlog za izvršbo niso zajeti, so pa nujni za sam postopek izvršbe. Upnik je tako moral preveriti, ali je sodba postala pravnomočna in izvršljiva, pridobiti klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti, preveriti, ali dolžnik kot pravna oseba še posluje in ali je vpisan v poslovni register RS, ali ima premoženje, na katerega se lahko seže z izvršilnimi sredstvi, oziroma pri kateri organizaciji za plačilni promet ima odprte transakcijske račune, preko katerih posluje, in ali ima morebiti še kakšne neporavnane obveznosti. Preveriti je moral tudi, ali je terjatev že zastarala ali ne, ker je tudi od te okoliščine odvisno, ali bo izvršba uspešna. Sodišče bi moralo ob pravilni uporabi 151. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in ob pravilni uporabi ZOdvT, konkretno tar. št. 2100, upniku priznati tudi nagrado za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva v višini 21,50 EUR, kot jo je priglasil tekom tega postopka. Ker sodišče izvensodnih opravil, ki jih je moral opraviti pred vložitvijo predloga za izvršbo in so bila povezana z vložitvijo predloga za izvršbo, ni upoštevalo in posledično ni priznalo priglašenega stroška za nagrado za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva, je napačno uporabilo materialno procesno pravo ter napačno ugotovilo tudi dejansko stanje. Posledično je napačno odločilo tudi o višini pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, ki bi jih moralo priznati upniku tudi od zneska nagrade za preizkus uspeha pravnega sredstva. Upnik predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se upniku odmeri stroške v višini 49,54 EUR, toženi stranki (prav: dolžniku) pa naloži še plačilo stroškov pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je upniku v skladu z določbo V. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ZodvT priznalo nagrado za predlog za izvršbo v znesku 12,90 EUR po tar. št. 3460 in pavšalni znesek za plačilo poštnih storitev v višini 20 % nagrade (tar. št. 6002) v znesku 2,58 EUR ter 20 % DDV, pravilno pa mu ni priznalo nagrade za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva po Tar. št. 2100. Sodišče druge stopnje se strinja z obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča, da ne gre za nagrado, ki bi nastala v postopku izvršbe in zavarovanja, ampak za nagrado za izvensodno storitev. Nagrada za predlog za izvršbo je predpisana v tretjem delu Tarife, in sicer v podpoglavju 4.6, v katerem so predpisane nagrade, ki nastanejo v postopkih izvršbe in zavarovanja. Nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva pa je predpisana v drugem delu Tarife, ki ureja izvensodne storitve. Opravila, za katera upnik v pritožbi trdi, da jih je moral opraviti zaradi vložitve predloga za izvršbo, so zajeta v nagradi za postopek (torej v nagradi za predlog za izvršbo), kot je to moč zaključiti glede na pojasnilo v Opombi 3 tretjega dela Odvetniške tarife ( (1) Nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek). Zakonodajalec je pod tar. št. 2100 uredil primere, ko odvetnik za stranko preizkusi možnost uspeha pravnega sredstva. Nagrado odvetnik prejme za dodatno preučitev zadeve in preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva (in torej tudi ne za običajno razlago sodne odločbe in poučitev stranke o možnosti vložitve pravnega sredstva), za kar mora stranka načeloma posebej pooblastiti odvetnika. Odvetniku ne pripada nagrada, če tak preizkus opravi na lastno pobudo in predlaga stranki vložitev pravnega sredstva. Nagrada, ki nastane zaradi preizkusa možnosti uspeha pravnega sredstva, pa se vračuna v kasnejšo nagrado za postopek s pravnim sredstvom (tako vse v Predlogu ZodvT; EVA 2007-2011-0099, št. 00720-5/2008/9, Ljubljana, Poročevalec, 21.2.2008). Glede na povzeto obrazložitev predlagatelja zakona je tako tudi jasno, da je zakonodajalec predpisal nagrado le za preizkus možnosti uspeha pravnih sredstev, torej rednih in izrednih pravnih sredstev, ne pa za preizkus drugih zahtev za pravno varstvo. Sodišče prve stopnje glede na obrazloženo upniku utemeljeno ni priznalo nagrade za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva v višini 21,50 EUR.

Ker je prvostopenjsko sodišče prve stopnje o priglašenih stroških upnika odločilo v skladu z določbo V. odst. 38. čl. ZIZ, 155. čl. ZPP in ZodvT ter pri tem ni kršilo določbe 151 čl. ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. tč. 365. čl. v zv. s 353. čl. in 366. čl. ZPP, vse pa v zvezi s 15. čl. ZIZ). Kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje uradoma paziti, pri tem ni našlo (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ).

Upnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti stroške pritožbenega postopka (I. odst. 155. čl. v zv. s I. odst. 165. čl. ZPP in v zv. s 15. čl. ZIZ).