UPRS sodba III U 117/2009

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Davčnega urada Koper št. 4242-1040/2007-2 z dne 11.10.2007 se odpravi in se zadeva vrne Carinskemu uradu Koper v ponoven postopek.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 350,00 EUR s pripadajočim 20% DDV.

Z izpodbijano odločbo je Carinski urad Koper tožeči stranki določil skupni carinski dolg, za blago sproščeno v prost promet z deklaracijo številka K-9029 z dne 31.3.2006 izpostave ..., v višini ... EUR. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je oddelek za kontrolne zadeve Carinskega urada Koper, na podlagi pooblastil iz 21. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo – ZCS) in določil 78. člena Uredbe sveta (EGS) številka 2913/92 z dne 12. oktober 1992 o uvedbi carinskega zakonika skupnosti, v skladu z določbami za izvajanja carinskega zakona – Uredba komisije (EGS) številka 2454/93 o določbah za izvajanje carinskega zakona, preveril potrdilo o gibanju blaga EUR.1 številka A5123 z dne 15.3.2006, na osnovi katerega je bilo sproščeno v prost promet po deklaraciji številka K-9029 z dne 31.3.2006, izpostave ..., 3.6501 kosov moških pletenih majic iz bombaža, ki so bile uvrščene v tarifno oznako 6109 100000 kombinirane nominklature, v carinski vrednosti 15.528.418,26 SIT in 2.363 kosov polo majic z ovratnikom, ki so bile uvrščene v tarifno oznako 6105 100000 kombinirane nominklature, v carinski vrednosti 2.053.485,53 SIT. Za navedeno blago ni bil vknjižen skupni carinski dolg iz naslova carine, ker se je obravnavalo kot blago s preferencialnim poreklom iz Sirske arabske republike, za katerega je bila na dan sprostitve v prost promet predpisana prefericialna carinska stopnja 00,00 %. Potrdilo EUR.1 številka A5123 z dne 15.3.2006, ki so ga overili Sirski carinski organi je bilo posredovano v preverjanje generalnemu Carinskemu uradu v Ljubljani, na podlagi 24. člena Protokola 2 k sporazumu o sodelovanju med evropsko gospodarsko skupnostjo in Sirsko arabsko republiko. Generalna carinska uprava je z dopisom številka 4246-48/2006-2 z dne 11.9.2006 zaprosila carinske organe Sirske arabske republike za naknadno preverjanje navedenega potrdila. Dne 2.4.2007 je bilo poslano urgentno pismo Sirskim carinskim organom, v katerem je bilo navedeno, da se rok za zaprošeno preverjanje izteče 11.7.2007, zato bo generalna carinska uprava zavrnila upravičenost do preferencialne obravnave, skladno z določili zakonodaje evropske skupnosti, če do navedenega datuma ne prejme odgovora z rezultati naknadnega preverjanja. Ker tudi po tej urgenci ni bilo odgovora s strani carinskih organov Sirske arabske republike je oddelek za kontrolne zadeve Carinske uprave Koper podal dne 21.9.2007, oddelku za upravni postopek, prekrške in izterjavo Carinske uprave Koper, predlog številka 4246-2/2007-8/6500-010 z dne 19.9.2007, za naknadno vknjižbo skupnega dolga tožeče stranke. 122. člen Uredbe komisije (EGS) številka 2454/93 z dne 2. julij 1993 o določbah za izvajanje uredbe sveta (EGS) številka 2913/92 o carinskem zakoniku skupnosti (UL L253, 11.10.1993) spremenjenim z Uredbo komisije (ES) številka 444/2002 z dne 11. marca 2002 (UL L68 z dne 12.3.2002) določa, da se potrdila o gibanju blaga EUR.1 in izjave na računu, preverjajo pozneje naključno ali kadar carinski organi v državah članicah uvoznicah ali pristojni državni organi države ali območja uporabnika upravičeno dvomijo glede pristnosti teh dokumentov, statusa porekla teh izdelkov ali izpolnitve drugih zahtev tega oddelka. Ker je obstajal dvom o pristnosti obrazca EUR.1 saj so izdelki po deklaraciji številka 9029 z dne 31.3.2006 nosili nalepke z napisi „made in Romania“, čeprav naj bi imeli poreklo iz Sirske arabske republike. Ob takem dvomu lahko v skladu z navedeno določbo, carinski organi države uvoznice podajo zahtevo za poznejše preverjanje pri carinskih organih države izvoznice, ki preverjanje opravijo in rezultate le tega sporočijo carinskim organom države uvoznice najpozneje v šestih mesecih. Izidi morajo biti takšni, da je iz njih mogoče ugotoviti, ali zadevno dokazilo o poreklu blaga velja za izdelke, ki so bili dejansko izvoženi in ali se ti izdelki lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz države ali območja uporabnika ali iz skupnosti. če ob upravičenem dvomu ni odgovora v šestih mesecih, kot to navaja 3. odstavek citiranega člena uredbe, ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev pristnosti dokumentov ali pravega porekla izdelkov, pošljejo organi, ki so zahtevali preverjanje, drugo obvestilo pristojnim organom. Če po tem drugem obvestilu organi, ki so zahtevali preverjanje, ne prejmejo izidov preverjanja v šestih mesecih ali če ti izidi ne zagotavljajo pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, lahko ti organi, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do uporabe tarifnih preferencialov. Ob upoštevanju navedenih določb je Carinski urad Koper izdal izpodbijano odločbo s katero je tožeči stranki naknadno določil carinskih dolg v skupnem znesku 9.247,68 EUR.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je v konkretnem primeru sodelovanje med Evropsko unijo in Sirsko arabsko republiko urejeno s Sporazumom o sodelovanju med evropsko gospodarsko skupnostjo in Sirsko arabsko republiko, zato se v skladu z 2. členom Uredbe številka 2913/92 o Carinskem zakoniku skupnosti, ne uporabljajo določila Carinskega zakonika skupnosti, pač pa postopek upravnega sodelovanja in naknadnega preverjanja obrazcev EUR.1 ureja protokol številka 2 k Sporazumu o sodelovanju med evropsko gospodarsko skupnostjo in Sirsko arabsko republiko. V 24. členu navedenega protokola pa je določeno, da se naknadna preverjanja potrdil o gibanju blaga EUR.1 in obrazcev EUR.2 opravi naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti informacij v zvezi s pravim poreklom blaga. V ta namen carinski organi države uvoznice vrnejo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali njegovo kopijo carinskemu organu države izvoznice, pri čemer navedejo, kjer je to primerno, oblikovne in vsebinske razloge za poizvedbo. Carinski organi države uvoznice morajo biti o izidih preverjanja obveščeni čimprej. Ti izidi pa morajo biti takšni, da je na podlagi njih mogoče ugotoviti ali se sporno potrdilo o gibanju blaga EUR.1 uporabljajo za blago, ki se dejansko izvaža in ali je to blago lahko dejansko upravičeno do uporabe preferencialnega režima. Če carinski organi države uvoznice ali carinski organi države izvoznice takšnih sporov ne morejo rešiti med seboj, ali če se pojavi vprašanje glede razlage protokola, se dokumenti predložijo odboru za carinsko sodelovanje. Iz navedene določbe protokola 2 torej ne izhaja, da bi bil določen deset ali enajst mesečni rok, v katerem so carinski organi države izvoznice dolžni odgovoriti na poizvedbo carinskih organov države uvoznice, sicer se blagu odreče upravičenost do preferencialnega režima. V nadaljevanju še navaja, da carinski organ, v postopku naknadnega preverjanja potrdila o gibanju blaga EUR.1 številka A5123, ni izkazal, da je carinska služba Sirske arabske republike dejansko prejela zahtevo slovenskih carinskih organov za preverjanje omenjenega potrdila, zato tudi zaradi tega niso podani pogoji za uporabo domneve, če ta sploh obstaja, da se blagu ne prizna upravičenost za preferencialno obravnavo. Glede na vse navedeno, predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitev izpodbijanih odločb in predlaga, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1. izreka:

Tožba je utemeljena.

Nesporno je, da se 122. člen Uredbe komisije (EGS) številka 2454/93 o določbah za izvajanje uredbe sveta (EGS) številka 2913/92 o uvedbi carinskega zakonika skupnosti, ob upoštevanju 27. člena Carinskega zakonika skupnosti, nanaša na avtonomne preferencialne ukrepe in ne na pravila o preferencialnem poreklu, ki so določena v dvostranskih sporazumih. Ker je v konkretnem primeru sodelovanje med Evropsko unijo in Sirsko arabsko republiko, iz katere izvira sporno blago, urejeno s sporazumom o sodelovanju med evropsko gospodarsko skupnostjo in Sirsko arabsko republiko, se ne uporabljajo določila Carinskega zakonika skupnosti kakor tudi ne vseh izvedbenih predpisov. Postopek upravnega sodelovanja in naknadnega preverjanja obrazcev EUR.1 v tem primeru namreč ureja protokol številka 2 k sporazumu o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Sirsko arabsko republiko, ki v 24. členu določa, da se naknadna preverjanja potrdil o gibanju blaga EUR.1 opravijo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti informacij v zvezi s pravim poreklom blaga. V ta namen carinski organi države uvoznice vrnejo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 carinskim organom države uvoznice. O izidih preverjanja dokumentov mora biti carinski organ države uvoznice obveščen čimprej. Izidi preverjanja pa morajo biti takšni, da je na njihovi podlagi mogoče ugotoviti ali se sporno potrdilo o gibanju blaga EUR.1, uporablja za blago, ki se dejansko izvaža in ali je to blago dejansko upravičeno do uporabe preferencialnega režima. Če carinski organi države uvoznice ali carinski organi države izvoznice sporov ne morejo rešiti med seboj, ali če se pojavi vprašanje glede razlage tega protokola, se predložijo odboru za carinsko sodelovanje. Navedene določbe torej ne omogočajo analogije s 122. členom Uredbe komisije (EGS) št. 2454-93, saj iz njih ne izhaja domneva, da se v primeru molka carinskih organov države izvoznice, lahko zavrne upravičenost do uporabe tarifnih preferencialov.

Poleg napačne uporabe materialnih predpisov pa sodišče še ugotavlja, da ne iz upravnih spisov niti iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je carinski organ Sirske arabske republike, zaprosila za preverjanje EUR.1 obrazca, dejansko prejel, zato je treba tožbi ugoditi tudi iz tega razloga.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbi, v skladu z 2. in 4. točko 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, ter zadevo, v skladu s 3. odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo Carinskemu uradu Koper, v ponoven postopek.

K točki 2 izreka:

Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožeči stranki, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, v skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07) priznalo stroške v višini 350,00 EUR-ov, povečane za 20% DDV.