VDSS sodba Psp 80/2010

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu glede stroškov postopka spremeni tako, da se znesek 434,84 EUR zviša na znesek 458,84 EUR.

Toženec je dolžan tožnici povrniti stroške pritožbe v višini 84,00 EUR v roku 8 dni.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožničinemu tožbenemu zahtevku delno ugodilo tako, da je odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 16. 3. 2008, odločbo opr. št. ... z dne 20. 1. 2009 pa dopolnilo tako, da je dodalo 3. odstavek, ki glasi: „Tožnica je upravičena do odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti od vsakega zapadlega mesečnega zneska 205,19 EUR, ki tečejo od vsakega 1. v mesecu za pretekli mesec od 11. 4. 2004 dalje do izvršitve te odločbe“ (1. točka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da se tožnici prizna pravica do nadomestila za invalidnost za čas od 26. 2. 2004 do 10. 4. 2004 in da je dolžan toženec tožnici plačati odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti od zneska 205,19 EUR na mesec za čas od 26. 2. 2004 do 10. 4. 2004 (2. točka). Tožbo v delu, kjer tožnica zahteva, da je toženec dolžan plačati stroške pravdnega postopka v višini 347,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2009 dalje do plačila pa je odpravilo in v tem delu vrnilo zadevo tožencu v ponovno odločanje (3. točka). S 4. točko izreka pa je odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške sodnega postopka v višini 434,84 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Zoper odločitev o stroških postopka je tožnica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se njeni pritožbi ugodi, sodba v napadenem delu pa spremeni tako, da se priznajo vsi priglašeni stroški oziroma se sodba v izpodbijanem delu razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Tožnica se ne strinja z višino priznanih stroškov, saj sodišče ni upoštevalo priglašenih stroškov po tar. št. 6000 in 6002, to so materialni stroški, ki jih je priglasila v pavšalu v višini 20,00 EUR, kar je v skladu z odvetniško tarifo. Sodišče prve stopnje se o teh stroških niti ni izjasnilo, ni pa nikakršnega dvoma, da so nastali in da so bili na stroškovniku tudi priglašeni. Zato bi jih sodišče prve stopnje moralo tudi priznati skupaj z 20 % DDV, saj je pooblaščenec zavezanec za DDV, kar je bilo tudi izkazano. Priglaša stroške pritožbe po tar. št. 3210 v višini 225,60 EUR, materialne stroške v pavšalu 20,00 EUR po tar. št. 6000 in 6002 z 20 % DDV.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavnem primeru je sporna višina stroškov postopka.

V 155. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je določeno, da pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov, ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

Kot izhaja iz stroškovnika, je tožničin pooblaščenec do konca obravnave predložil stroškovnik, v katerem je med drugim zahteval nagrado za postopek, nagrado za narok, kilometrino in materialne stroške v pavšalnem znesku. Sodišče prve stopnje je tožencu v skladu z določbo 1. odstavka 154. člena ZPP naložilo v plačilo stroške postopka v višini 434,84 EUR. Ta znesek predstavlja nagrado po tarifni številki 3100 v višini 183,30 EUR, nagrado za narok po tar. št. 3102 v višini 169,20 EUR, 20 % DDV ter 11,84 EUR za kilometrino na relaciji Krško – Brežice – Krško.

Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče ni priznalo materialnih stroškov v pavšalnem znesku 20,00 EUR, ki jih je skupaj z ostalimi stroški priglasil do konca obravnave. V tar. št. 6002 v Zakonu o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembo, v nadaljevanju OT) je izrecno določeno, da se v vsaki zadevi lahko namesto dejanskih izdatkov po tar. št. 6001, zahteva pavšalni znesek v višini 20 % nagrade, vendar največ 20,00 EUR. Priznanje pavšalnega zneska v višini 20,00 EUR je torej glede na 2. odstavek 155. člena ZPP urejeno v OT, materialne stroške v pavšalnem znesku pa je tožničin pooblaščenec tudi priglasil do konca obravnave skladno z določbo 3. odstavka 163. člena ZPP. Materialni stroški v pavšalnem znesku 20,00 EUR gredo tožnici po tar. št. 6002 OT, tako da znašajo stroški za postopek, narok in za materialne stroške 372,50 EUR oziroma z 20 % DDV 74,50 EUR, skupaj 447,00 EUR ter še za kilometrino v višini 11,84 EUR. Skupni stroški postopka tako znašajo 458,84 EUR, namesto 434,84 EUR, kolikor jih je sodišče naložilo v plačilo tožencu.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 5. alineje 358. člena ZPP znesek 434,84 EUR zvišalo na znesek 458,84 EUR.

Ker je tožnica s pritožbo uspela, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 163. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP tožnici v skladu s tar. št. 3220 priznalo nagrado za postopek v višini 50,00 EUR, za materialne stroške v pavšalnem znesku 20,00 EUR po tar. št. 6002 ter 20 % DDV, kar znaša skupaj 84,00 EUR. Ta znesek je dolžan tožnici plačati toženec v roku 8 dni.