VSL sklep II Cp 4292/2010

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se nepremičnina parc. št. 184/87, vl. št. 1932, k.o. K. p. razdeli tako, da se proda na javni dražbi, izkupiček od prodane nepremičnine pa se razdeli med predlagatelja in nasprotnega udeleženca tako, da prejme predlagatelj ¼ kupnine, nasprotni udeleženec pa ¾ kupnine.

2Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (2)) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Postopek delitve solastnine, kot ga ureja Stvarnopravni zakonik (3), nalaga sodišču obvezo, da si prizadeva nepremičnino fizično razdeliti. Predlog solastnika, da izplača drugemu solastniku njegov solastniški delež, predstavlja drug način delitve solastne nepremičnine, ki se ga opravi pred civilno delitvijo s prodajo in poplačilom solastnika v razmerju z njegovim solastniškim deležem. Sodišče prve stopnje je postavilo izvedenca gradbene stroke, da bi ugotovil možnost fizične delitve nepremičnine in določil vrednost nepremičnine ter predlagatelju naložilo, da založi predujem, česar ni storil. Razlog, da delitev v naravi ni mogoča, ker predlagatelj kljub pozivu ni založil predujma za izvedenca, ne more vplivati na možnost delitve s plačilom solastniškega deleža predlagatelja in pridobitve izključne lastninske pravice nasprotnega udeleženca. Čeprav predujem za izvedbo dokaza z izvedencem ni bil založen, je nasprotni udeleženec v dokaz svojih navedb, da znaša vrednost solastniškega deleža predlagatelja 12.500,00 EUR, predložil izvedeniško mnenje izvedenca S. M., pridobljeno izven tega postopka. Gre za dokazno listino o vrednosti nepremičnine, ki omogoča sodišču, da odloči o delitvi stvari s poplačilom drugega solastnika. Nasprotni udeleženec je predlagal delitev nepremičnine, v kateri živi, s čimer izkazuje upravičen interes za delitev s poplačilom solastniškega deleža predlagatelja in pridobitvijo izključnega lastništva na nepremičnini, zato bi ga moralo prvo sodišče pozvati na založitev predujma za izvedenca gradbene stroke.

3Pritožba je utemeljena.

4SPZ v 70. členu prvenstveno predvideva sporazum solastnikov o načinu delitve. Če se lastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti, o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Le če fizična delitev v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče v skladu s četrtim odstavkom 70. člena SPZ odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev). V skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način uporabe in potrebe solastnikov. Glede na navedeno si mora sodišče prve stopnje v postopku delitve solastne stvari prvenstveno prizadevati za fizično delitev stvari, če ta ni mogoča lahko na predlog solastnika opravi delitev tako, da stvar pripade enemu solastniku, ki drugemu plača vrednost njegovega deleža in šele ko te možnosti ni, preostane sodišču možnost, da opravi civilno delitev.

5Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvega sodišča, da lahko v postopku delitve solastnine ugotovi, ali je solastno stvar mogoče fizično deliti v smislu drugega odstavka 70. člena SPZ, in določi prodajno ceno solastne stvari (tudi kot podlago za izplačilo ostalim solastnikom v skladu s četrtim in petim odstavkom 70. člena SPZ) le s pomočjo ustreznega izvedenca. Postavitev izvedenca v tovrstnih postopkih je obvezna. Zato pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 36. člena ZNP (presumpcija umika, v primeru, ko predlagatelj ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem). Presumpcijo umika predloga je treba uporabiti v primerih, ko se brez določitve izvedenca postopek sploh ne bi mogel izvesti. V obravnavani zadevi je nasprotni udeleženec predložil izvedensko mnenje (o cenitvi solastne nepremičnine), ki ga je pridobil izven nepravdnega postopka (in sicer v drugem pravdnem postopku, v katerem predlagatelj ni bil stranka postopka), s katerim pa predlagatelj ni soglašal. V takem primeru pa izven nepravdnega postopka pridobljeno mnenje, na katerega nasprotna stranka ne pristaja, ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, ki urejajo dokazovanja. Takšno listino, v skladu z zakonom in uveljavljeno sodno prakso, je mogoče šteti le kot del strankinega trditvenega in ne dokaznega gradiva. Neutemeljene so zato trditve nasprotnega udeleženca, da bi lahko sodišče prve stopnje odločilo o delitvi solastne stvari na podlagi cenitve, ki se nahaja v spisu.

6Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo, ko je določilo izvedenca (z nalogo, da oceni vrednost nepremičnine in možnost fizične delitve) in predlagatelju (ki je predlagal, da se nepremičnina razdeli tako, da nasprotni udeleženec pridobi nepremičnino v celoti in izplača predlagatelja do višine vrednosti njegovega solastnega deleža, podrejeno pa, da se opravi civilna delitev s prodajo in razdelitvijo kupnine med udeleženca, kasneje pa je predlagal delitev stvari tako, da sam postane izključni lastnik nepremičnine in izplača nasprotnega udeleženca) naložilo, da založi predujem za izvedbo dokaza z izvedencem. Predlagatelj ni plačal predujma, kar je glede na določbo 36. člena ZNP razlog, da se njegov predlog za fizično delitev, ki je primarni kriterij za delitev solastne stvari, in za delitev, da pripade stvar v celoti njemu, če izplača drugega solastnika, šteje za umaknjen. Vendar pa je način delitve, kot ga je v svojem sklepu določilo sodišče prve stopnje, zaenkrat materialnopravno zmoten oziroma vsaj preuranjen, kljub izrazito pasivnem ravnanju nasprotnega udeleženca in njegove pooblaščenke v postopku (4).

7Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati predlog nasprotnega udeleženca, da se solastna nepremičnina, na kateri ima ¾ solastniški delež in predstavlja stanovanjsko hišo, v kateri prebiva, deli tako, da stvar v celoti pripade njemu, predlagatelju pa plača sorazmerni del (tržne) vrednosti, ki jo določi sodišče (list. št. 33). Ker je delitev stvari na način, ki ni civilna delitev tudi v interesu nasprotnega udeleženca, bi moralo sodišče prve stopnje (potem, ko predlagatelj ni založil predujma) v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) nasprotnega udeleženca pozvati, da se izjasni ali predlaga postavitev izvedenca (glede na to, da predloženo izvedensko mnenje nima dokazne vrednosti) in mu v primeru pritrdilnega odgovora naložiti založitev predujma. Prvo sodišče bo zato moralo v novem postopku nasprotnega udeleženca pozvati, da plača predujem za izvedenca. Če nasprotni udeleženec predujma ne bo plačal, bo edina možnost delitve solastnega premoženja njegova prodaja (po določbah ZNP ali Zakona o izvršbi in zavarovanju).

8Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) V nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07-UPB3 s spremembami.

(2) V nadaljevanju ZNP, Ur. l. SRS, št. 30/86 s spremembami.

(3) V nadaljevanju SPZ, Ur. l. RS, št. 87/02.

(4) Posebej na naroku dne 8. 9. 2010.