VSL sklep I Cp 1224/2011

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: da se odredi začasno zadržanje nasprotnega udeleženca na Psihiatrični kliniki v Ljubljani za čas oprave pregleda pri izvedenki dr. M in za ugotovitev njegovega zdravstvenega stanja, največ pa za sedem dni od dneva zadržanja, pri čemer začasno zadržanje preneha takoj po zaključenem pregledu s strani izvedenke; Psihiatrična klinika Ljubljana naj nasprotnega udeleženca pozove, da se prostovoljno zglasi v Psihiatrični kliniki Ljubljana ter določi datum, uro in točno lokacijo sprejema ter o tem obvesti izvedenko; v kolikor se nasprotni udeleženec prostovoljno ne bo zglasil na Psihiatrični kliniki. Ljubljana, ta o tem obvesti sodišče in bo odrejena privedba nasprotnega udeleženca na Psihiatrično kliniko Ljubljana.

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Zanika navedbo sodišča, da mu je bil sklep o izvršbi v preteklosti že vročen in se nanj ni pritožil, saj takega sklepa ni dobil. Postopek je nezakonit, saj ga sodišče vodi brez enega samega njegovega veljavnega dokumenta, ni ugrabljen in žene, od katere se ločuje, ni videl že več kot tri leta, zato ona ne more biti predlagateljica, še manj udeleženka postopka. Drugi udeleženec postopka CSD je že oktobra 2008 izdal odločbo, da se nasprotnemu udeležencu začasni skrbnik ne postavi, trikrat je notarsko pooblastil TJ, zato skrbnika nima. Sodišče se sklicuje na 49. člen ZNP, kjer je podlaga zdravniško mnenje, pritožnik se sprašuje, po mnenju katerih zdravnikov je potrebno njegovo nasilno pridržanje. Navaja, da je sodišče sklep izdalo v nasprotju z Zakonom o duševnem zdravju (Ur. list RS, št. 77/2008, ZDZdr), povzema 13. člen ZDZdr ter navaja, da nikoli ni ogrožal svojega ali tujega življenja, ne ogroža huje svojega zdravja in tudi ne povzroča premoženjske škode. Prav tako Brockova afazija ni duševna motnja. Povzema 40. člen ZDZdr, ki določa, na predlog koga se začne postopek, ter navaja, da je CSD že izdal odločbo, da se mu začasni skrbnik ne postavi, najbližja oseba mu je TJ in predloga ni dala, sprašuje se, na čigav predlog torej. Podani tudi niso pogoji iz 41. člena o tem, katere podatke vsebuje predlog. Tudi v skladu s 44. členom in 39. členom ZDZdr postopka njegova bolezen ne utemeljuje. Za Brockovo afazijo je značilno, da je vsakršen govor zelo okrnjen, razumevanje govora pa je ohranjeno, prav tako je ohranjeno zavedanje težav in nemogoči govorjenja, težave, ki jih ima bolnik s afazijo, si ljudje običajno narobe razlagajo kot duševne motnje. Izvedenka bi morala vedeti, da pri njegovi diagnozi ne gre za duševno motnjo in posledično tudi ne za ostale pogoje iz 2. alineje 39. člena. Če duševne motnje ni, tudi ni motena presoja realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, prav tako je bilo mogoče drugače ugotoviti obstoj pogojev iz druge alineje 39. člena. Ne jemlje nobenih psihiatričnih zdravil, nobenih analgetikov, nobenih pomirjeval, sodišče o tem tudi ni povprašalo bližnje osebe. Če duševne motnje ni, ne obstajajo ostali pogoji iz 2. odst. 39. člena.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je bil že dne 1.7.2010 izdan sklep, s katerim je sodišče odločilo, da je dolžan nasprotni udeleženec priti na pregled k izvedenki psihiatrične stroke. Kot izhaja iz navedenega sklepa (list. št. 177 – 182), je bilo, za primer, da na pregled ne pride, odrejeno zadržanje nasprotnega udeleženca na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, za čas, ki je potreben za zdravniški pregled pri sodni izvedenki, največ za 48 ur ter prevoz nasprotnega udeleženca z reševalnim vozilom na zadržanje na Psihiatrično kliniko v Ljubljani in na zdravniški pregled k sodni izvedenki in po opravljenem pregledu prevoz nazaj na dom, za primer, da prevoza ne bo mogoče opraviti, pa je bila odrejena privedba. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je navedeni sklep postal pravnomočen in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene, saj je bil nasprotnemu udeležencu naveden sklep vročen, vročen je bil tudi TJ, skrbniku za poseben primer, odvetniku ID., predlagateljici, CSD Ljubljana Bežigrad ter izvedenki in Psihiatrični kliniki Ljubljana (povratnice, pripete k list. št. 183, za TJ in nasprotnega udeleženca vročitev s fikcijo).

V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno navedlo, da na navedeni sklep ni vezano. Navedlo je, da je vsak sodnik avtonomen in samostojen pri izvajanju dokazov in da zato ni vezano na dosedaj sprejete dokazne sklepe (četudi imajo naravo formalnega sklepa), kar sicer drži, vendar pa sklep z dne 1.7.2010 ni dokazni sklep, na katerega sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ne bi bilo več vezano (in zoper katerega tudi ni posebne pritožbe), pač pa gre pri odločitvi sodišča, da osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, pregleda izvedenec medicinske stroke za procesno dejanje, ki praviloma mora biti opravljeno (razen, če že iz poročila psihiatrične zdravstvene organizacije, v kateri se oseba nahaja po odločbi sodišča, izhaja potreba, da se ji odvzame poslovna sposobnost oziroma, če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki ne sme biti starejše kot šest mesecev (48. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. list RS, št. 30/86 in spremembe, ZNP). Ravno zaradi tega pregleda, ki ne predstavlja dokaza, o katerem bi lahko sodišče odločalo, ali se bo izvajal ali ne, v skladu z 213. in 287. členom ZPP (Ur. list RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP, se lahko odredi pod pogoji iz 49. člena ZNP tudi zadržanje v psihiatrični zdravstveni organizaciji za osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost. Tudi odločitev o takšnem ukrepu pa ne predstavlja dokaznega sklepa (zoper katerega tudi ne bi bilo posebne pritožbe), na katerega sodišče ne bi bilo vezano. Nasprotno, že izdani sklep z dne 1.7.2010, s katerim je bilo odločeno o procesnem dejanju in ukrepu po 49. členu ZNP, je sklep, na katerega je sodišče v nadaljnjem postopku, glede na to, da je sklep pravnomočen, vezano. S tem, ko je sodišče prve stopnje ponovno odločalo o že odrejenem procesnem dejanju in ukrepu, glede katerega je vezano na pravnomočno odločitev, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, zato je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP).

Ker je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti iz že navedenega razloga, na ostale pritožbene navedbe sodišču druge stopnje ni potrebno odgovarjati (1. odst. 360. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).