VSL sklep II Cp 4792/2010

Pritožbi zoper 3. točko izreka se ugodi in se sklep v izpodbijani 3. točki spremeni tako, da se sedaj glasi:

„Odvetnici TK, ki je zavezanka za plačilo DDV (davčna št.: xx), se poleg že priznanih stroškov zastopanja v višini 127,50 EUR s pripadajočim 20 % DDV v znesku 25,50 EUR priznajo tudi stroški v višini 348,00 EUR bruto, ki se izplačajo v roku 30 dni od izdaje tega sklepa in se nakažejo na transakcijski račun št. xx odprt pri A V d.d.“.

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se odvetnici T. K. priznajo stroški zastopanja v višini 127,00 EUR s pripadajočim 20 % DDV v znesku 25,50 EUR skupaj torej bruto 153 EUR, ki se izplačajo iz sredstev sodišča. V izpodbijani 3. točki izreka sklepa je sodišče zavrnilo priglašeni presežek stroškov v bruto višini 348,00 EUR.

Zoper sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje zagovornica po uradni dolžnosti in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da odvetnici TK poleg že priznanih stroškov zastopanja v bruto višini 153,00 EUR prizna še stroške v bruto višini 348,00 EUR.

Pritožba je utemeljena.

Pravilno je stališče pritožbe, da se v primeru, da se vrednosti spora ne da določiti po 19. do 29. členu ZST-1, uporabijo določila Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT*). Zato je potrebno stroške odvetnika v konkretnem primeru odmeriti od vrednosti spornega predmeta 4.000,00 EUR, ki je določena po 2. odst. 22. člena ZOdvT. Odvetnici se odmeri nagrada za postopek po tar. št. 3100 (količnik 1,3 od nagrade 159,00 EUR po 12. in 16. členu ZOdvT) in ji tako pripada 206,70 EUR in nagrada za narok po tar. št. 3102 (količnik 1,2 od nagrade 159,00 EUR po členu 12 in 36 ZOdvT) za kar ji pripada nadaljnjih 190,80 EUR in pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6001 v višini 20,00 EUR. Neto znesek tako znaša 417,50 EUR, DDV 83,50 EUR, bruto znesek za plačilo pa 501,00 EUR. Ker je v sklepu z dne 6.12.2010 sodišče prve stopnje odvetnici že priznalo bruto znesek 153,00 EUR, ji je razliko do zneska 501,00 EUR s tem sklepom priznalo višje sodišče.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče skladno z določilom 3. točke 365. člena ZPP ugodilo pritožbi in sklep v izpodbijani 3. točki izreka spremenilo tak, kot sledi iz izreka te odločbe.

Izrek o stroških je odpadel, ker je zagovornica po uradni dolžnosti priglasila le stroške v višini sodne takse, ki se v postopku zaradi sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve ne plačuje.