VSL sklep IV Cp 4726/2010

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse in navedeni plačilni nalog razveljavilo, toženčev zahtevek za povračilo stroškov, nastalih v zvezi z ugovorom zoper plačilni nalog, pa zavrnilo.

Tožena stranka je proti sklepu v stroškovnem delu vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge določene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter tožencu prizna stroške v zvezi z ugovorom zoper plačilni nalog oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijani drugi točki izreka razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. Toženec v pritožbi opozarja, da je postopek v zvezi s plačilom sodne takse upravni postopek, zato se uporabljajo določbe Zakona o upravnem postopku (ZUP). Kot izhaja iz podatkov v spisu je sodišče toženca že drugič pozvalo k plačilu sodne takse, ki jo je toženec že plačal, tako da je sodišče prve stopnje organ, ki je izdal plačilni nalog in s tem toženi stranki povzročil nepotrebne stroške (2. odstavek 113. člena ZUP). Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da toženec ni upravičen do povračila stroškov za ugovor zoper plačilni nalog, ker gre za isto zadevo v smislu 15. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) in ne za zadevo v smislu 16. člena ZOdvT, saj 15. člen ZOdvT ne določa takšnega postopka kot je konkretni postopek, tj. postopek za določitev preživnine. Glede razlogov sodišča prve stopnje, da lahko odvetnik po 2. odstavku 14. člena ZOdvT prejme nagrado v isti zadevi le enkrat, pa tožena stranka opozarja, da te nagrade v postopku v zvezi z ugovorom zoper plačilni nalog še ni prejela.

Pritožba ni utemeljena.

ZPP določa, da se v pravdnem postopku glede določitve taksne obveznosti uporabljajo določbe Zakona o sodnih taksah. Postopek za plačilo sodne takse oziroma za njeno oprostitev je torej del pravdnega postopka (časovno gledano del predhodnega oziroma formalnega preizkusa vloge - pritožbe), ne pa upravni postopek, kot to meni pritožnik.

V predmetni zadevi je bil toženec s plačilnim nalogom pozvan na plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo, ki jo je že pred izdajo naloga poravnal, zato je vložil ugovor, ki mu je sodišče ugodilo, ni pa tožencu priznalo stroškov za nagrado pooblaščenemu odvetniku, materialne stroške in 20% DDV na odvetniške storitve, pri čemer je svojo odločitev oprlo na 14. in 15. člen ZOdvT. S takšno odločitvijo sodišča prve stopnje se strinja tudi pritožbeno sodišče. Postopek s plačilom sodne takse namreč ni poseben postopek v smislu 16. člena ZOdvT, saj, kot je bilo že zgoraj obrazloženo, ne gre za upravni postopek, pač pa je to del pravdnega postopka, v katerem se odloča o glavni stvari, tako da gre za postopek, za katerega velja 15. člen ZOdvT, pri čemer pritožbeno sodišče opozarja, da so postopki v 15. členu ZOdvT našteti ekseplifikativno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).