VSL sklep II Cp 2061/2010

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za določitev odškodnine zaradi vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Ocenilo je, da je zahteva predlagateljice za sodno varstvo preuranjena.

2Predlagateljica se je pravočasno pritožila. V pritožbi se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Navaja, da so tudi po sklenitvi treh poravnav z nasprotno udeleženko postali nerešeni zahtevki za krajane KS Ž. in KS D. S poravnavami je bilo zajetih zgolj 417 priključkov, ne pa tudi preostalih 582. Do teh vlaganj se nasprotna udeleženka ni opredelila. Dejansko je bilo namreč zgrajenih 999 priključkov. Nasprotna udeleženka je vlaganja obravnavala v več postopkih, vendar nazadnje ni rešila vseh zahtevkov, čeprav so bila ustrezna dokazila o vlaganjih predložena. O še odprtih zahtevkih ni pripravila predloga za sklenitev pisne poravnave, niti ni glede teh vlaganj zavrnila vračila.

3Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je glede tistih vlaganj, ki so bila zajeta v treh poravnavah, ki sta jih 10. 10. 2008 sklenili udeleženki, pravilno ugotovilo, da predlagateljica ni upravičena do sodnega varstva, vendar je ob tem spregledalo, da je predlagateljica predlog v tem delu že umaknila in predlagala (delno) ustavitev postopka. Ne glede na to pa predlagateljica v pritožbi upravičeno izpostavlja dejstvo, da s poravnavami še ni bilo odločeno o celotnem zahtevku za vračilo vlaganj. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer ugotovilo, da iz predloženega trditvenega in dokaznega gradiva ne izhaja, da je državni pravobranilec ta zahtevek zavrnil, vendar takšna ugotovitev ne zadošča. Po 8.a členu Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO; Ur. l. RS, št. 58/02 do 33/07) imajo namreč upravičenci do vračila vlaganj pravico do sodnega varstva po pravilih nepravdnega postopka ne samo v primeru, če državni pravobranilec zavrne zahtevek za vračilo vlaganj, pač pa po 2. odstavku navedenega člena tudi takrat, če državni pravobranilec v predpisanem roku ne pripravi predloga za sklenitev pisne poravnave ali ne odgovori vlagatelju zahtevka, ali je upravičenec po tem zakonu; v tem primeru lahko vlagatelj zahtevka v dveh mesecih po izteku predpisanega roka za pripravo predloga za sklenitev pisne poravnave vloži predlog za rešitev zahtevka pri pristojnem okrajnem sodišču.

6Vprašljivo je torej, ali je bil predlog v delu, ki se nanaša na preostalih 528 telefonskih priključkov, ki v že sklenjenih poravnavah še niso zajeti, res preuranjen. Ni namreč jasno, do kdaj bi državni pravobranilec v zvezi z zahtevki teh upravičencev moral pripraviti ustrezen predlog za sklenitev pisne poravnave. Izpodbijani sklep na to vprašanje ne daje odgovora, ki bi ga bilo mogoče preveriti.

7Kaže torej, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji nepopolno, če že ne zmotno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi predlagateljice ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB3 in 45/08) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur. l. RS, št. 87/02 do 77/08) izpodbijani sklep razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku najprej obrazloženo odgovoriti na navedeno vprašanje, nato pa ponovno odločiti o predlogu.