VSL sklep III Cp 2931/2010

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za delitev solastnega premoženja. Ker predlagatelja nista založila zahtevanega predujma za izvedbo dokaza z izvedencem, ki bi ocenil vrednost solastnega premoženja, sodišče predlagane delitve ni moglo izvesti.

2Nasprotna udeleženka je nato predlagala nadaljevanje postopka, podrejeno pa se zoper navedeni sklep pritožuje in predlaga njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve v nov postopek. Pri tem se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Če je sodišče prve stopnje ocenilo, da o predlogu ne more odločiti brez izvedenca, bi moralo v skladu s 36. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; Ur.l. SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur.l. RS, št. 87/02, 131/03 in 77/08) šteti, da sta predlagatelja umaknila predlog in pozvati nasprotno udeleženko, da lahko predlaga nadaljevanje postopka. Ker predlagatelja izrecno sprejemata cenitev izvedenca I. U., ki jo je v postopku predložila nasprotna udeleženka, bi moralo sodišče odrediti le revalorizacijo cenitve, upoštevaje sedanje cene nepremičnin. Napačno je stališče sodišča, da tudi v nepravdnem postopku velja strogo razpravno načelo. Ker predlagatelja nista plačala zahtevanega predujma, bi sodišče moralo plačilo omogočiti nasprotni udeleženki. Podrejeno predlaga, naj sodišče določi drugega cenilca gradbene stroke, in dodaja, da je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Celju Bpp 2144/2009 z dne 11. 01. 2010 oproščena plačila vseh stroškov nepravdnega postopka.

3Na pritožbo je odgovoril predlagatelj M. S. Zanika, da bi predlagatelja soglašala s predloženo cenitvijo izvedenca I. U. Ker poskus poravnave z nasprotno udeleženko ni uspel, je v nadaljevanju postopka delitve solastnega premoženja pripravljen sam plačati predujem za izvedbo dokaza z izvedencem.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je potem, ko se je v postopku izkazalo, da med udeleženci ni soglasja o vrednosti solastnega stanovanja, ki je predmet predlagane delitve, pravilno zaključilo, da o predlogu ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem. Ker sta se predlagatelja strinjala, da stanovanje v celoti pripade nasprotni udeleženki, ta pa izplača njuna solastniška deleža, je sodišče na podlagi 1. odst. 36. člena ZNP plačilo predujma za izvedbo dokaza z izvedencem upravičeno terjalo od obeh predlagateljev. Sodišče pa bi ob tem predlagatelja v skladu z 2. odst. 36. člena ZNP moralo opozoriti, da se bo štelo, da sta umaknila predlog, če zahtevanega predujma v odrejenem roku ne bosta založila. Sodišče prve stopnje tega ni storilo. Še več, o domnevnem umiku predloga ni obvestilo nasprotne udeleženke, ki bi ji po 1. odst. 24. člena ZNP moralo omogočiti, da v nadaljnjih 15 dneh predlaga nadaljevanje postopka. Namesto tega je predlagateljema z izpodbijanim sklepom odreklo pravico do predlagane delitve. S takšno odločitvijo je prezrlo tudi interes nasprotne udeleženke v tem postopku, saj ji je onemogočilo njegovo nadaljevanje in delitev premoženja, katerega solastnica je.

6Neupoštevanje opisanih postopkovnih pravil je brez dvoma vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Odločitev o zavrnitvi predloga je preuranjena. Neplačilo zahtevanega predujma v obravnavanem primeru namreč ne more imeti takšne materialnopravne posledice, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Podana je torej relativna bistvena kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur.l. RS, št. 73/07 – UPB3 in 45/08) v zvezi s 37. členom ZNP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. V novem postopku bo moralo nasprotni udeleženki omogočiti, da nadaljuje postopek delitve, ki sta ga začela predlagatelja. To pa obenem pomeni, da bo morala, če med udeleženci postopka ne bo drugačnega dogovora, predujem za izvedbo dokaza z izvedencem založiti nasprotna udeleženka. Če je bila v odločbi o brezplačni pravni pomoči, na katero se sklicuje v pritožbi, plačila teh stroškov oproščena, bo treba predujem začasno kriti iz sredstev sodišča.

7Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica razveljavitve sklepa. O povračilu pritožbenih stroškov bo na podlagi 35. člena ZNP v zvezi s 3. odst. 165. člena ZPP odločalo sodišče prve stopnje v končnem sklepu.