VSL sklep II Cp 3587/2010

Pritožba se zavrže.

Sodišče prve stopnje je s sklepom 16.4.2010 priči M.D. izreklo denarno kazen v znesku 300,00EUR, ker ni opravičil svojega izostanka z naroka 19.3.2010, nato pa je z izpodbijanim sklepom preklicalo ta sklep, saj je priča 26.5.2010 pristopila na narok in pojasnila razloge za svoj izostanek. Sklep prvostopenjskega sodišča o kaznovanju priče ima podlago v 1. odst. 241. čl. Zakona o pravdnem postopku (ULRS26/99 s spremembami; ZPP), ki določa, da sme sodišče pričo, ki je bila v redu vabljena in ne pride ter svojega izostanka ne opraviči, kaznovati z denarno kaznijo do 1.300EUR. Sklep o preklicu prvotnega sklepa ima podlago v 5. odst. istega člena, ki določa, da sodišče prekliče sklep o kazni, če priča kasneje opraviči svoj izostanek.

Proti sklepu se pritožuje tožnik, ki je prepričan, da je sodišče priči pravilno poslalo vabilo za narok na naslov Preglov trg, saj je priča po ponovnem vabljenju dne 26.5.2010 na isti naslov pravilno pristopila na narok in pričala. Priča je sama izpovedala, da je na sodišče prišla že dne 19.2.2010, ker se je zmotila v datumu. Zato so trditve priče nesmiselne in neutemeljene, da na narok dne 19.3.2010 ni prišla zato, ker je bila na službenem potovanju. Priča tega razloga izostanka ni podkrepila niti z enim samim dokazom, ampak je zgolj zatrjevala odsotnost zaradi službene poti. To pa ni zadostno opravičilo za njen izostanek z naroka. Tožnik je zato prepričan, da je bila priča v redu vabljena, pa vseeno ni prišla na narok, niti ni izostanka opravičila v zadostni meri, vsled česar naj sodišče zaradi zlorabe pravic izreče priči denarno kazen do 1.300EUR. Glede na navedeno končno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in pričo M.D. kaznuje z denarno kaznijo zaradi izostanka na narok 19.3.2010 v skladu z 11. čl. v zvezi z 241. čl. ZPP.

Pritožba ni dovoljena, ker tožnik nima pravnega interesa zanjo. Tožnik nima prav nobene koristi od kaznovanja ali preklica kaznovanja priče, to na njegov položaj v pravdi in na njegove pravice v ničemer ne vpliva. Njegovo pritožbo je bilo zato treba zavreči (1. in 4. odst. 343. čl. ZPP).