VSRS Sodba I Ips 213/2010

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

1Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo obsojenega B. S. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) ter mu izreklo kazen eno leto in en mesec zapora. Na podlagi določbe četrtega odstavka 196. člena KZ je odvzelo zasežena mamila. Odločilo je, da je obsojenec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Plačila sodne takse ga je oprostilo ter odločilo tudi, da nagrada in potrebni izdatki zagovornika bremenijo proračun. Višje sodišče v Kopru je delno ugodilo pritožbi obsojenčevega zagovornika ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v izrečeno kazen zapora, na podlagi določbe prvega odstavka 49. člena KZ, vštelo čas, ki ga je obsojenec prebil v pridržanju. Sicer pa je zagovornikovo pritožbo ter pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeni in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2Zoper sodbo je obsojenec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Zakonskega razloga za vložitev zahteve ne navaja. Iz navedb smiselno izhaja, da uveljavlja kršitev določb kazenskega postopka ter zmotno ugotovitev dejanskega stanja in predlog, naj Vrhovno sodišče zahtevi ugodi ter izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Vrhovni državni tožilec v pisnem mnenju, podanem na podlagi določbe drugega odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Kršitev kazenskega postopka ni podana, obsojenec pa uveljavlja tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar z vloženim izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno uveljavljati.

4Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

5Zahtevo za varstvo zakonitosti je po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP mogoče vložiti zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe; v tem primeru mora vložnik zahteve izkazati kršitev in obrazložiti njen vpliv na to, da je odločba nezakonita. Kot razlog za vložitev zahteve je izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP). Pri odločanju se Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP), ki morajo biti konkretizirane in ne le poimensko navedene.

6Bistveno kršitev določb kazenskega postopka obsojenec utemeljuje z navedbami, da je v senatu Višjega sodišča v Kopru sodeloval višji sodnik Z. Š., ki je obsojenca že obravnaval v dveh zadevah kot sodnik sodišča prve stopnje, obravnaval pa je tudi njegovega brata. Zatrjuje odklonilni izločitveni razlog po 6. točki 39. člena ZKP. Z navedbami nakazuje na kršitev iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP.

7Po tretjem odstavku 41. člena ZKP lahko stranka zahteva izločitev sodnika višjega sodišča le do začetka seje senata. Iz te določbe jasno izhaja, da lahko obsojenec oziroma njegov zagovornik, če ga obsojenec ima (obsojenec je v postopku pred višjim sodiščem zagovornika imel), zahtevata izločitev višjega sodnika, za katerega menita, da je pri njem podan izločitveni razlog (izključitveni ali odklonilni) le do začetka seje senata. Tega pa obsojeni in tudi njegov zagovornik nista storila. Obsojenec ima možnost, da na podlagi prvega odstavka 378. člena ZKP zahteva pritožbeno sejo v navzočnosti strank in ga je v takšnem primeru višje sodišče tudi dolžno obvestiti, ter lahko tako do seje senata zahteva izločitev sodnikov. Ne obsojenec ne njegov zagovornik nista zahtevala, da se opravi seja senata v navzočnosti strank na podlagi citiranega zakonitega določila. Po določbah prve alineje 18. člena v zvezi s 156. in 157. členom Sodnega reda pa se na oglasni deski sodišč (objava pa je tudi na spletu) objavi letni razpored sodnikov sodišč. Objavi se, kateri sodniki sodišča sestavljajo senat, ki odloča v kazenskih zadevah. Tako je strankam dana možnost, da se seznanijo s tem, kateri sodniki sodijo v določenih zadevah in jim je s tem tudi dana možnost, da pravočasno zahtevajo izločitev določenega sodnika, če ocenjujejo, da je pri njem podan kateri izmed izločitvenih razlogov. Obsojenec, kot je bilo že poudarjeno, pred začetkom seje senata ni zahteval izločitve sodnika višjega sodišča in tako tudi ne more, ker je prekludiran, uveljavljati v postopku z izrednim pravnim sredstvom, da je bila storjena relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v pritožbenem postopku, kot posledica kršitve 6. točke 39. člena ZKP.

8Z ostalimi navedbami v zahtevi, v katerih obsojenec izraža nestrinjanje s presojo dokazov in zaključki sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih, ki pomenijo znake kaznivega dejanja, za katerega je bil spoznan za krivega, in z zatrjevanjem, da je posedoval prepovedano drogo le za lastno uporabo, pa obsojenec izraža pomisleke, da odločilna dejstva, na podlagi katerih temelji uporaba kazenskega zakona, niso pravilno ugotovljena. Uveljavlja nedovoljeni razlog z zahtevo za varstvo zakonitosti, to je zmotno ugotovitev dejanskega stanja, torej razlog, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

9Po navedenem je Vrhovno sodišče obsojenčevo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

10Odločba o stroških postopka temelji na določbi 98. a člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP. Ob upoštevanju premoženjskih razmer obsojenca, ugotovljenih s pravnomočno sodbo, je Vrhovno sodišče obsojenca oprostilo plačila sodne takse.