VSL sklep I Cp 2615/2010

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker kljub pozivu ni predložila zahtevanih dokazil o svojem premoženjskem stanju.

2Tožnica se je pravočasno pritožila brez izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je stara 90 let, zato ni fizično sposobna urediti in predložiti zahtevane dokumentacije. Zaradi zdravstvenega stanja je večinoma vezana na posteljo in ni sposobna zapustiti svojega stanovanja. Sicer pa se pri odločanju o taksni oprostitvi poleg premoženjskega stanja upoštevajo tudi druge socialne okoliščine, kot je starost in zdravstveno stanje. Teh sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Tožnica zato predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in jo oprosti plačila sodne takse. V nasprotnem primeru bi bila tožnici kršena pravica do pravnega sredstva.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tožnica, ki je v reviziji predlagala, naj jo sodišče oprosti plačila sodne takse, bi morala v skladu z 2. odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur.l. RS, št. 37/2008) predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Navedena izjava je namreč formalnopravni pogoj za popolnost takšnega predloga. Tožnica je ni predložila niti potem, ko je bila posebej pozvana k ustrezni dopolnitvi predloga in opozorjena na pravne posledice. Sodišče prve stopnje je zato predlog utemeljeno zavrglo, saj njegovo vsebinsko obravnavanje brez predpisanih dokazil ni mogoče.

5Razlogi, s katerimi tožnica v pritožbi pojasnjuje, zakaj zahtevane izjave ni predložila, niso upoštevni. Tožnico namreč v tem postopku zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik. Če tožnica zaradi starosti in slabega zdravja res ni mogla sama pridobiti predpisanega obrazca izjave o premoženjskem stanju in ga izpolniti z zahtevanimi podatki, bi to v njenem imenu in po njenih navodilih lahko storil njen pooblaščenec ter izpolnjeno izjavo predložil tožnici v podpis, preden bi jo izročil sodišču. Če je bil zaradi tega rok, ki ga je sodišče tožnici določilo za dopolnitev njenega predloga, morebiti prekratek, bi tožnica lahko zahtevala njegovo podaljšanje, vendar tega ni storila. Sodišču ni predlagala niti, naj iz uradnih evidenc samo pridobi podatke o njenem premoženjskem stanju. Zgolj s sklicevanjem na svojo starost in neobrazložene „specifične okoliščine“ na njeni strani pa predlagane taksne oprostitve ne more doseči. Po navedenem tožnica v postopku sama ni bila dovolj skrbna, zato je odveč tudi pritožbeni očitek o kršitvi pravice do pravnega sredstva.

6Pritožbeni razlogi torej niso podani, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bilo uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev. Sodišče druge stopnje je zato tožničino pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.