UPRS sklep I U 757/2010

Tožba se zavrže.

Tožnik je dne 9. 6. 2010 vložil tožbo zoper odločbo Davčnega urada Ljubljana št. DT 4292-1689/2009-20 0810-02 z dne 15. 12. 2009, s katero se tožnikova vloga za odpis davčnega dolga zavrne. Ker so se tožbeni razlogi nanašali na obračun davka na dodano vrednost in s tem na vsebino, ki je različna od vsebine izpodbijane odločbe, je sodišče tožnika pozvalo, da izjavi, katero odločitev izpodbija s tožbo. Tožnik je v postavljenem roku sodišču sporočil, da je vlogo napačno naslovil in da dejansko izpodbija odločbo o odmeri davka na dodano vrednost. Na poziv sodišča, da izkaže procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper odmerno odločbo, je sodišču sporočil, da zaradi napačnega pravnega pouka davčnega delavca ni vložil pritožbe zoper (neizdano) odmerno odločbo, ampak le zahtevo za odpis davčne obveznosti.

Tožbo je moralo sodišče zavreči.

Z ozirom na prejeto dopolnitev tožbe je sodišče v konkretnem primeru štelo, da tožnik vlaga tožbo zoper odločitev o odmeri davka na dodano vrednost in ne zoper odločbo o odpisu davčnega dolga, ki jo je sicer prvotno priložil tožbi. Iz tožnikove izjave, ki jo je dal v postopku s tožbo, obenem dovolj jasno sledi, ne le, da ni vložil pritožbe in da iz tega razloga ni pogojev za tožbo, temveč celo, da odmerna odločba (še) ni bila izdana. To pa pomeni, da že iz tega razloga niso izpolnjeni pogoji za tožbo, saj se po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni lit RS, št. 105/06, 62/2010) lahko s tožbo izpodbija le izdana odločba, še neizdana pa samo pod posebnimi pogoji (s tožbo zaradi molka organa). Teh posebnih pogojev tožnik v konkretnem primeru ne izkazuje in niti ne zatrjuje. Iz njegovih navedb in priloženih listin dovolj jasno sledi le, da odločba o odmeri davka na dodano vrednost (še) ni izdana. To pa pomeni, da je tožba vložena prezgodaj in da zato (še) niso izpolnjeni pogoji za njeno vložitev. Sodišče je zato, ob predhodnem preizkusu, tožbo na podlagi 2. točke 36. člena ZUS-1 kot nesposobno za obravnavanje zavrglo.