UPRS sodba U 289/2008

1. Tožbi se ugodi. Odločba Občinske uprave Občine Ravne na Koroškem št. 354-0- 0001/2008-203 z dne 17. 1. 2008 in odločba župana Občine Ravne na Koroškem št. 021-0002/2008 z dne 13. 3. 2008 se odpravita in se zadeva vrne Občinski upravi Občine Ravne na Koroškem v ponovno odločanje.

2. Zahteva toženke Občine Ravne na Koroškem za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku kot investitorju poslovnega prizidka k poslovno stanovanjski hiši (legalizacija) na zemljišču parc. št. 505/9, k.o. ... naloženo plačilo komunalnega prispevka v znesku 959,50 EUR (1. točka izreka), ki ga je dolžan tožnik plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja na račun Občine Ravne na Koroškem (2. točka izreka). Postopek je bil začet na zahtevo tožnika, ki je zahtevi priložil projektno dokumentacijo, iz katere je razvidno, na katere komunalne vode in naprave bo objekt priključen ter v kolikšni meri se zaradi gradnje povečuje obremenitev komunalne infrastrukture. Po 80. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007 s spremembami; v nadaljevanju: ZPNačrt) je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oz. lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali njegovo namembnost. Po 79. členu zakona je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. Komunalni prispevek se v skladu s 108. členom ZPNačrt do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta odmerja po do tedaj veljavnih predpisih. Izračun komunalnega prispevka je podrobneje predpisan v Pravilniku o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 117/2004, 75/2005; v nadaljevanju: Pravilnik), ki v 14. in 15. členu določa, da se za odmero komunalnega prispevka do sprejetja programov opremljanja uporabljajo do tedaj veljavni predpisi. Izračun komunalnega prispevka je tako podrobneje predpisan v Navodilih za izračun komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 4/1999, 117/2004; v nadaljevanju: Navodilo), ki se uporablja na podlagi ZPNačrt do izdaje izvršilnih predpisov. Omenjeno Navodilo določa, da se del komunalne infrastrukture, katerega ni mogoče oceniti po dejanskih stroških, ovrednoti skladno s povprečnimi stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v Občini Ravne na Koroškem upoštevaje dejansko stopnjo opremljenosti in dejansko gostoto naseljenosti oz. izkoriščenosti javne komunalne infrastrukture. Povprečni stroški komunalnega opremljanja so določeni s sklepom občinskega sveta in znašajo v letu 2008 54,61 EUR na m2 za kolektivno komunalno rabo in 36,41 EUR na m2 za individualno komunalno rabo (Ur. l. RS, št. 125/2007). Zneski se revalorizirajo z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja Statistični urad Republike Slovenije. Izkoriščenost komunalne infrastrukture se vrednoti po gostoti naseljenosti. V obravnavani zadevi je lokacija objekta uvrščena v drugo skupino gostote (od 100 do 200 prebivalcev/ha), glede na komunalno opremljenost pa se lokacija razvršča v šesto kategorijo opremljenosti za objekte kolektivne komunalne rabe (faktor 0,25). Po ugotovitvi občinskega upravnega organa znaša neto tlorisna površina objekta tožnika, ki bo priključen na javno cestno omrežje in ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka, 87,85 m2. Izračun za komunalno opremo kolektivne rabe se tako opravi s pomnožitvijo ugotovljenega faktorja (0,25) s procentualnim deležem, v katerem se faktor upošteva (80 %), s povprečnimi stroški komunalnega opremljanja kolektivne rabe (54,61 EUR na m2) in z neto površino objekta (87,85 m2), kar znese skupaj 959,50 EUR.

Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki pa je bila z odločbo župana Občine Ravne na Koroškem št. 021-0002/2008 z dne 13. 3. 2008 kot neutemeljena zavrnjena. V obrazložitvi odločbe pritožbeni organ ugotavlja, da se tožnikov objekt priključuje na kategorizirano javno cesto, kot je razvidno iz soglasja javnega komunalnega podjetja A. d.o.o. in iz Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Ravne na Koroškem (Ur. l. RS, št. 68/99 s spremembami). Da se predmetni poslovno-stanovanjski objekt nahaja na koncu odseka kategorizirane občinske ceste, pa je bilo ugotovljeno tudi na terenskem ogledu. Po Zakonu o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1) je komunalni priključek priključek objekta na tiste objekte gospodarske javne infrastrukture in njihova omrežja, brez katerih objekt ne more služiti svojemu namenu. Tožnik je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za uporabo občinske ceste, saj obravnavani objekt brez uporabe cestnega odseka ne more funkcionirati in služiti svojemu namenu.

V tožbi tožnik nasprotuje obveznosti plačila komunalnega prispevka in navaja, da mu je bil prispevek v plačilo naložen neupravičeno. Nasprotuje ugotovitvi toženke, da je obravnavani objekt priključen na kategorizirano občinsko javno pot in navaja, da je objekt priključen direktno na gozdno cesto, ki poteka po zemljišču v zasebni lasti. Po mnenju tožnika pri odločitvi v obravnavani zadevi tudi ni mogoče uporabiti ZGO-1, ki ne ureja vprašanja plačila komunalnih prispevkov. Ker tožnik ni imel možnosti sodelovanja na terenskem ogledu, posredovan pa mu tudi ni bil zapisnik tega ogleda, je upravni organ v postopku kršil načelo zaslišanja stranke in načelo materialne resnice. Tožnik zato sodišču predlaga, da njegovi tožbi ugodi, izpodbijano odločbo pa odpravi.

V odgovoru na tožbo toženka pojasnjuje, da ugotovitev o priključitvi tožnikovega objekta na obstoječo javno cesto izhaja iz soglasja javnega komunalnega podjetja A. d.o.o. št. ... z dne 21. 11. 2007, ki je sestavni del tožnikove projektne dokumentacije. Vsebini soglasja bi tožnik, kolikor se z njim ne strinja, moral ugovarjati v upravnem postopku po 171. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami). Določbo ZGO-1 pa je upravni organ na prvi stopnji v obrazložitvi odločbe citiral z namenom pojasniti pojem komunalnega priključka. Po mnenju toženke je neutemeljen tudi očitek tožnika, da mu v postopku ni bilo omogočeno sodelovanje. Tožnik je namreč med postopkom lahko kadarkoli vpogledal v spis in navajal dejstva ter predlagal dokaze, potrebne za razjasnitev dejanskega stanja. Trditve tožnika v pritožbi je drugostopni organ preveril v občinskem aktu (Odloku o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Ravne na Koroškem), ki določa dolžino kategorizirane občinske ceste (1315 m). Dolžino in območje kategorizirane ceste (torej dejstva iz uradne evidence) pa je upravni organ dodatno preveril še na kraju samem. Glede na navedeno toženka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

K točki 1 izreka:

Tožba je utemeljena.

Za odločitev v obravnavani zadevi je pomembno vprašanje utemeljenosti oz. pravilnosti odmere komunalnega prispevka za povečano obremenitev komunalne infrastrukture (občinske ceste) zaradi povečanja neto tlorisne površine objekta, ki je v lasti tožnika.

Iz vsebine izpodbijane prvostopne odločbe in odločbe, izdane v pritožbenem postopku, izhaja, da je bil komunalni prispevek tožniku odmerjen na podlagi Navodila za izračun komunalnega prispevka iz leta 1999 in na podlagi Sklepa

o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ravne na Koroškem.

Omenjenega Navodila, ki je bilo sprejeto na podlagi tretjega odstavka 42. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 44/1997 s spremembami; v nadaljevanju: ZSZ), pa v času izdaje izpodbijane prvostopne odločbe po tedaj veljavni zakonodaji pri odmeri komunalnega prispevka ni bilo več mogoče uporabiti.

Zakon o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/02 s spremembami; v nadaljevanju: ZUreP-1), ki je pred sprejemom ZPNačrt urejal plačilo komunalnega prispevka, je v prehodni določbi drugega odstavka 179. člena določil, da se ne glede na določbo ZUreP-1, ki razveljavlja ZSZ, do uveljavitve predpisa o določitvi meril za odmero komunalnega prispevka, ta odmerja po dotlej veljavnih predpisih. ZUreP-1 je torej v prehodnem obdobju dopustil uporabo dotlej veljavnih predpisov, sprejetih na podlagi ZSZ, vendar le do sprejema Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 95/2007), ki je določal nov način izračuna komunalnega prispevka in je začel veljati dne 20. 7. 2007. S tem dnem komunalnega prispevka po prejšnjih predpisih, med katere sodita tudi pred tem veljavna Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 117/2004, 75/2005) in Navodilo za izračun komunalnega prispevka, ni bilo več mogoče odmerjati. Vsakršna nadaljnja uporaba teh predpisov je zato v nasprotju z izrecno zakonsko določbo.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik zahtevo za odmero komunalnega prispevka vložil v času veljavnosti ZPNačrt, ki kot pogoj za odmero komunalnega prispevka določa sprejem občinskega prostorskega načrta, na podlagi katerega lahko občina sprejme programa opremljanja (enajsti odstavek 79. člena v zvezi z drugim odstavkom 74. člena ZPNačrt). V primeru, ko pa občina v šestih mesecih po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta ne sprejme programa opremljanja (vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka), se komunalni prispevek odmerja na podlagi podzakonskega akta ministra (enajsti odstavek 79. člen ZPNačrt), to je Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Ur. l. RS, št. 95/2007) ter Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 95/2007; prvi odstavek 104. člena je ZPNačrt), ki sta bila sprejeta na podlagi ZPNačrt, v veljavo pa sta vstopila dne 20. 10. 2007. Do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta pa se komunalni prispevek po izrecni določbi drugega odstavka 108. člena ZPNačrt odmerja po do tedaj veljavnih predpisih, vključno s starimi programi opremljanja.

Ker je občinski organ tožniku komunalni prispevek odmeril na podlagi Navodila za izračun komunalnega prispevka, ki ga v času odločanja na prvi stopnji ni bilo več mogoče uporabiti, namesto, da bi pri odločanju upošteval predpise, izdane na podlagi prej veljavnega ZUreP-1 (drugi odstavek 108. člena ZPNačrt) oz. predpise, izdane na podlagi ZPNačrt (enajsti odstavek 79. člena ZPNačrt v zvezi z drugim odstavkom 74. člena ZPNačrt), je sodišče tožbi ugodilo in odločbo, izdano na prvi stopnji ter odločbo, izdano v pritožbenem postopku, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 62/2010; v nadaljevanju: ZUS-1) iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava odpravilo ter vrnilo zadevo upravnemu organu v ponovno odločanje (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Do tožbenih navedb v zvezi z uporabo občinske ceste se zato sodišče ni opredelilo. Do teh navedb tožnika se bo občinski organ moral opredeliti pri ponovni odmeri komunalnega prispevka. Nov upravni akt je organ na prvi stopnji dolžan izdati v roku 30 dni od dneva prejema te sodbe, pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede pravilne uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K točki 2 izreka:

Ker toženka v upravnem sporu po določbi 25. člena ZUS-1 ni upravičena do povračila stroškov postopka, je sodišče njeno zahtevo za povračilo stroškov zavrnilo.