VSL sodba I Cpg 737/2010

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

:

1.Ker gre za spor majhne vrednosti, je v zadevi odločila sodnica posameznica v skladu s petim odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 96644/2008 z dne 15.11.2008 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka, (2) zaradi delnega umika tožbe glede glavnice v znesku 900,00 EUR postopek v tem delu ustavilo, (3) toženi stranki naložilo plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 837,36 EUR od 31.7.2008 do 22.6.2009 in od zneska 900,00 EUR za čas od 23.6.2009 do 26.8.2009 ter (4) toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

3.Zoper navedeno sodbo je pravočasno pritožila tožena stranka in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in priglasila pritožbene stroške.

4.Pritožba je bila vročeni v odgovor tožeči stranki, ki na navedbe v pritožbi ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Ker je obravnavana zadeva spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443.člena ZPP v zvezi s 495. členom ZPP), je mogoče v skladu s specialno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

7.Pritožnikove navedbe v pritožbi predstavljajo predvsem grajo pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa pritožbenih razlogov, ki jih dovoljujejo določbe postopka v sporih majhne vrednosti. Ugotovitve o tem, kaj konkretno je bilo dogovorjeno z naročilom št. 322/9290 z dne 6.5.2008, ali je tožeča stranka pred izdajo računa dokončala dela v celoti ali ne ter (ne)uporabna vrednost delno opravljenih del za toženo stranko, so dejanske narave. V sporih majhne vrednosti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbe ni (1. odstavek 458. člena ZPP); teh vprašanj s pritožbo torej ni mogoče znova načenjati in ne morejo biti predmet pritožbenega obravnavanja.

8.Ker so bile po delnem umiku tožbe za glavnico sporne le še zakonske zamudne obresti, sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot ji to neutemeljeno očita pritožnik. Za odločitev je namreč bistvena pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dogovori o zadržanju dela plačila ali dogovor o zapadlosti plačila (in niti datum končanja del), iz navedb pravdnih strank in dokaznega postopka ne izhajajo. Zaradi tega je tudi pravilen zaključek (in s tem neutemeljen očitek o neobrazloženosti izpodbijane sodbe), da je tožena stranka zaradi minimalno nedokončanega obsega del neutemeljeno zadržala plačilo, zaradi česar je tožeča stranka utemeljeno na podlagi prvega odstavka 378. člena OZ zahtevala plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti računa št. 00208-2008 z dne 22.7.2008 (z zapadlostjo 30.7.2008) v znesku 837,36 EUR, kolikor je tožena stranka neupravičeno zadržala. Tožena stranka ni odgovorila na navedbe tožeče stranke, da je bil zadržani znesek bistveno nesorazmeren glede na neizvršeni obseg dela (in bi bila upravičena zadržati zgolj 62,64 EUR), z navedbami (v 2. pripravljalni vlogi) o tem, da delno opravljeno delo ni imelo nobenega pomena in koristi, pa je bila tožena stranka tudi sicer prekludirana (prim. 451. do 453. člen ZPP). Pritožbene navedbe, da je tožena stranka prostovoljno predčasno plačala znesek 1.500,00 EUR kot delno plačilo, za odločitev niso relevantne.

9.Pritožba je neutemeljena tudi v delu, s katerim izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede pravdnih stroškov. Ker je tožena stranka med postopkom plačala glavnico, je tožeča stranka tožbo umaknila (stroški odmerjeni na podlagi 158. člena ZPP), v preostalem delu pa je tožeča stranka s tožbo v celoti uspela (stroški odmerjeni na podlagi 154. člena ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna tudi v stroškovnem delu.

10.Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11.Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).