VSRS Sklep I Up 482/2009

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem, št. Bpp 531/2009-2 z dne 23. 7. 2009, s katero je prvostopni organ zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2Sodišče prve stopnje je tožbo zoper zgoraj navedeno odločbo zavrglo kot prepozno, saj se je rok za vložitev tožbe iztekel 12. 10. 2009, tožba pa je bila vložena 14. 10. 2009.

3Tožnik v pritožbi navaja, da mu je bila odločba vročena dne 17. 9. 2009, ne pa 27. 8. 2009, kot to šteje sodišče, zato je bila njegova tožba, ki jo je vložil dne 14. 10. 2009, vložena v zakonitem roku. Na naslovu tožnika živita vsaj dve osebi z istim imenom, zato je vprašanje, če je bil opravljen poskus vročitve pravi osebi. Okrožno sodišče v Krškem je tožniku odredilo prepoved približevanja naslovu A 100, zato se tam ni mogel nahajati in se tudi ne more šteti, da bi mu bila tam vročena kakšna pošta, to pa je bilo znano tudi toženi stranki, ki mu je zato dne 17. 9. 2009 vročila odločbo po kurirju.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Med strankama ni sporno, da je tožnik dne 14. 10. 2009 priporočeno po pošti vložil tožbo zoper zgoraj navedeno prvostopno odločbo. Sporno je, ali je bila izpodbijana odločba tožniku pravilno vročena po fikciji dne 10. 9. 2009, in je bil torej zadnji dan za vložitev tožbe 12. 10. 2009, ali pa mu je bila pravilno vročena po kurirju dne 17. 9. 2009 in bil zadnji dan za vložitev tožbe 19. 10. 2009.

7Kot izhaja iz podatkov sodnega in upravnega spisa, je bil poskus vročitve odločbe tožniku najprej opravljen na naslovu stalnega bivališča A 100, vendar se je pošiljka prvostopnemu organu vrnila z oznako „neznan“. Prvostopni organ je opravil poizvedbe pri K vpisniku Okrajnega sodišča v Krškem in izvedel, da je vlagatelju prepovedano približevanje temu naslovu, ter da se nahaja na naslovu B 200, zato mu je prvostopni organ poskusil z vročitvijo na tem naslovu. Pošiljka se je vrnila prvostopnemu organu z oznako, da je bilo tožniku dne 26. 8. 2009 na vratih stanovanja puščeno obvestilo, da mora pošiljko dvigniti v roku 15 dni, sicer se bo pošiljka štela za vročeno, ter da tožnik nima hišnega predalčnika. Dne 15. 9. 2009 je prvostopni organ odredil ponovno vročitev po kurirju, ki mu je dne 17. 9. 2009, kot izhaja iz vročilnice v spisu, izpodbijano odločbo vročil.

8Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Tožniku je bila odločba glede na zgoraj navedeni potek dogodkov pravilno vročena z dnem 10. 9. 2009, saj je bila opravljena v skladu z določbami 87. člena ZUP. Kasnejša vročitev odločbe tožniku po kurirju nima vpliva na tek roka za vložitev tožbe, ki je začel teči že z vročitvijo po fikciji. Prav tako na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva dejstvo, da je bila tožniku izrečena prepoved približevanja naslovu A 100. Vročitev mu je bila v tem primeru opravljena na naslovu B 200, tožnik pa ne zatrjuje, da se tam ne bi nahajal. Poleg tega bi moral tožnik, če je spremenil naslov bivališča, prvostopnemu organu v skladu s prvim odstavkom 96. člena ZUP sporočiti spremembo naslova, pa tega ni storil. Zato je prvostopni organ pravilno opravil poizvedbe o tem, kje se nahaja. Na podlagi teh ugotovitev se Vrhovno sodišče strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da je bila tožba vložena prepozno in jo je bilo treba zavreči.

9Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10Ker tožnik s pritožbo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.