UPRS sodba U 2143/2008

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je Carinski urad A. v 1. točki izreka delno ugodil zahtevku tožnika za vračilo trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije za leto 2007, in sicer za 575,84 litrov plinskega olja za pogonski namen, v 2. točki izreka pa je del zahtevka za 1552,16 litrov plinskega olja za pogon zavrnil, ker zakonsko ni utemeljen. Tožeča stranka je namreč dne 31. 3. 2008 pri Carinskem uradu A. na predpisanem obrazcu „TRO-A / fizične osebe“ vložila zahtevek za vračilo trošarine na podlagi 10. odstavka 54. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 2/07 – ZTro-UPB) za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, za fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, kateremu je priložil 34 računov za 2.128,00 litrov porabljenega goriva, za kar zahteva vračilo. V polje 4 obrazca je vpisal, da je imel v uporabi v letu 2007 2,91 ha njive ali vrta, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka (1. skupina) in 3,68 ha vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugih trajnih nasadov (2. skupina). Na podlagi uradnih evidenc o zemljiščih iz 4. točke obrazca TRO-A / fizične osebe, ki jih carinski organ po uradni dolžnosti dobi od ministrstva za kmetijstvo oziroma davčnega organa, je carinski organ ugotovil, da je imel (pri)tožnik v uporabi na dan 30. 6. 2007 2,88 ha površin iz 1. skupine in 0,13 ha površin iz 4. skupine (gozd, kmetijsko zemljišče, poraslo z godnim drevjem). Zaradi različnih podatkov o površinah zemljišč v uporabi v letu 2007 je carinski urad z dopisom z dne 22. 5. 2008 pozval (pri)tožnika, da svoj zahtevek ustrezno dopolni oziroma popravi ali da vloži nov zahtevek. (Pri)tožnik se je na dopis odzval, in sicer se je dne 29. 5. 2008 osebno zglasil na Carinskem uradu A. in med dokumente zadeve vložil neizpolnjen predpisan obrazec „TRO-A / fizične osebe“ in obrazec D zbirne vloge – prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov za površino za leto 2007. Iz slednjega obrazca je razvidno, da je imel (pri)tožnik v uporabi po GERK-ih 2,85 ha površin njiv ali vrtov (vpisano s šifro 1100) in trajnih travnikov (vpisano v šifro 1300) in 3,64 površin trajnih rastlin na njivskih površinah (vpisano s šifro 1180). Na podlagi predloženih listin in ugotovljenega dejanskega stanja je Carinski urad A. izdal izpodbijano odločbo z obrazložitvijo, da so se za vračilo trošarine upoštevale le tiste kategorije zemljišč po GERK, ki so določene v 3. odstavku 2. člena Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 10/06 in sprem., v nadaljevanju Pravilnik). Po presoji pritožbenega organa je izpodbijana odločba pravilna in zakonita iz razlogov navedenih v njej in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (2. odstavek 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – Uradni list RS, št. 80/99 in sprem., v nadaljevanju: ZUP). V zvezi z navedbami v pritožbi pa še dodaja: Pritožnik zatrjuje, da špargljišča sodijo v 2. skupino iz Pravilnika in da je pritožnik zato, ker se ukvarja s pridelavo špargljev, upravičen do vračila trošarine za 420 litrov za hektar – drugi trajni nasadi. Določba 3. odstavka 2. člena Pravilnika predpisuje normativno porabo goriva, ki se določi na leto glede na površino in dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč v Republiki Sloveniji v uporabi upravičenca, kakor ju izkazujejo grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (GERK) oziroma zemljiški kataster, ter znaša med drugim 420 litrov na hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada. Za navedene vrste dejanske rabe so v skladu s šifrantom, ki je priloga Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 90/06 in sprem., v nadaljevanju: šifrant) določene naslednje šifre, in sicer: šifra 1211 – vinograd, šifra 1221 – intenzivni sadovnjak, šifra 1160 – hmeljišče, šifra 1230 – oljčnik in šifra 1240 – ostali trajni nasadi. V konkretnem primeru pritožbeni organ ugotavlja in to nesporno izhaja tudi iz podatkov o vrsti dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se vodijo v evidenci GERK (103. a člen Zakona o kmetijstvu – Uradni list RS, št. 51/06), da je (pri)tožnik za posamezne površine zemljišč – špargljišča (v skupni izmeri 3,68 ha) vpisal poleg domačega imena še šifro 1180, ki pa v skladu s šifrantom pomeni trajne rastline na njivskih površinah in ne drugi trajni nasadi, za kar je ustrezna šifra 1240. Glede na navedeno je nesporno, da prijavljene površine s šifro 1180 ne spadajo v 2. skupino iz Pravilnika, (pri)tožnik pa ni upravičen do vračila trošarine.

Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravil postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi v 2. točki izreka ter v svoji odločitvi ugotovi, da je upravičen do vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije za leto 2007 za količino 1552,16 litrov plinskega olja. Tožnik navaja, da je bil njegovemu zahtevku za pridobitev sredstev priložen obrazec D, ki je del zbirne vloge, prav tako so nekatera zemljišča v uporabi na njegovem kmetijskem gospodarstvu evidentirana pri pristojnemu organu kot GERK s šifro 1180. Glede na šifrante in opis vrste dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki predstavlja prilogo 1 Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, gre za skupino njive in vrtovi ter vrsto dejanske rabe: trajne rastline na njivskih površinah. V to skupino spadajo drevesnice, vkorenišča hmeljnik sadik, trstnice, nasadi matičnih rastlin, nasadi okrasnih trajnih rastlin za vzgojo rezanega cvetja, trajna zelišča in trajne zelenjavnice, kamor sodijo artičoke, šparglji, rabarbare. Iz navedenega po mnenju tožnika izhaja, da špargljišče sodi v 2. skupino (drugi trajni nasadi), zato je tožnik upravičen do vračila trošarine po 420 litrov na ha kmetijskega zemljišča. Upravni organ je v postopku odločanja brez posebnih navodil oziroma pravnih podlagi zavzel stališče, da v 2. skupino sodijo le določene šifre dejanske rabe. Neutemeljeno je bila izločena šifra 1180, ki pomeni trajne rastline na njivskih površinah in s tem druge trajne nasade. Taka interpretacija upravnega organa zagotovo pomeni samovoljno kršitev področnih predpisov, saj se na tak brez utemeljenega razloga izloča določene vrste dejanske rabe npr. šifra 1180, 1190, 1212 in s tem vlagatelje oziroma obdelovalce kmetijskih zemljišč prikrajšal za sredstva, do katerih so upravičeni. Iz Pravilnika, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč torej jasno izhaja, da kmetijska zemljišča, na katerih se gojijo šparglji, spadajo med trajne zelenjavnice, trajne nasade, kar pomeni, da špargljišče v sodi v 2. skupino, zato je upravičen do vračila trošarine. Prav tako so bile tožeči stranki kršene pravice postopka, saj se upravni organ ni opredelil do vseh pritožbenih navedb in mu ni dal možnosti, da se o vseh zatrjevanih dejstvih izjasni, zato ni možno izpodbijane odločbe preizkusiti.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri navedbah iz odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama sta sporni dve vprašanji. Prvo se nanaša na razliko v površinah kmetijskih zemljišč, ki jih ima tožnik v uporabi. Po podatkih iz uradnih evidenc oziroma iz potrdila o površini zemljišč v uporabi, evidentiranega v registru kmetijskih gospodarstev pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter iz potrdila o površini gozdnih zemljišč v uporabi izhaja skupna površina tožnikovih zemljišč pod skupino I (njiva ali vrt, trajni travnik, barjanski travnik, ekstenzivni sadovnjak) 2,8972 ha, medtem ko je po mnenju tožnika ta površina 2,91 ha. Nadalje iz uradnih evidenc izhaja, da skupna površina tožnikovih zemljišč, ki bi sodila v skupino II (vinograd, intenzivni sadovnjak, hmeljišče, oljčnik ali drugi trajni nasadi) znaša 0 ha, po tožnikovem mnenju pa znaša 3,68 ha. Iz uradnih evidenc tudi izhaja, da ima tožnik skupno površino zemljišč pod točko 4 (gozd) 0,13 ha. Podatki, iz katerih izhajajo predpisane pravne posledice za tožnika (npr vračilo trošarine) so seveda tudi po presoji sodišča podatki iz uradnih evidenc. V primeru, da se tožnik z njimi ne strinja, le-teh ne more samovoljno spreminjati, ampak mora izpeljati uradni predpisani postopek za spremembo podatkov v registru kmetijskih gospodarstev pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Do uradne spremembe le-teh pa velja presumpcija iuris, da so podatki v uradni evidenci resnični oziroma točni. Tako določa tudi 4. odstavek Pravilnika.

Naslednje vprašanje, ki je med strankama sporno, pa je, v katero kategorijo dejanske rabe sodijo šparglji, ki jih tožnik na spornih zemljiščih prideluje. Do vračila trošarine namreč niso upravičene vse kategorije zemljišč, ampak le tiste, ki jih taksativno našteva 2. člen Pravilnika. Iz šifranta in

opisa vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je priloga Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč izhaja, da spada gojenje špargljev v šifro 1180 oziroma trajne rastline na njivskih površinah, kamor jih je sicer uvrstil tudi tožnik. Vendar pa tudi po presoji sodišča za omenjeno kategorijo rastlin Pravilnik o vračilu ne določa pravice do vračila trošarine. Ta Pravilnik namreč omejuje vračilo trošarine v II skupini na šifre 1160 hmeljišča, 1211 vinogradi, 1221 intenzivni sadovnjaki, 1230 oljčni nasadi in 1240 ostali trajni nasadi (samorodnice). Glede na to, da so šparglji izrecno omenjeni pod šifro 1180, da jih je kot take tudi označil tožnik, jih ne moremo hkrati uvrščati v skupino 1240 ostali trajni nasadi, za katere pa pravica do vračila trošarine obstaja. Po mnenju tožnika je nepravično, da tožena stranka samovoljno omeji določeno šifro do vračila trošarine, vendar po presoji sodišča pri tem ne gre za samovoljo, ampak za natančno upoštevanje predpisov, v tem primeru 3. odstavka 2. člena Pravilnika o načinu vračila trošarine. Ali je pravično, da država omogoča vračilo trošarine za določene rastline, za druge pa ne, je seveda stvar razprave, ki pa z zakonitostjo izdane odločbe nima povezave. Prav tako tožniku niso bile kršene procesne pravice, saj ga je tožena stranka ob ugotovljenih nepravilnostih oziroma diskrepancah med uradnimi evidencami in podatki v njegovi vlogi o tem obvestila, ter ga pozvala k dopolnitvi oziroma sodelovanju v postopku. Tožnik podatkov v prvotni vlogi ni uskladil z uradno evidenco, tožena stranka mu je posledično delno vlogo zavrnila, vendar v skladu z zgoraj obrazloženim to ne pomeni kršitve tožnikovih procesnih pravic. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1).