VSK sodba II Cp 1492/2006

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu (točka 1., 2. in 3 izreka)
r a z v e l j a v i

ter v tem delu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pritoži za končno odločitev.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom v točkah 1 do 3 sprejelo odločitev, da se dolžnikov predlog za nasprotno izvršbo zavrne, dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrne in je dolžnik dolžan upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške. V točki 4 je odločilo, da se izvršba na dolžnikove premične stvari ustavi.

Zoper sklep se je dolžnik pritožil. Navaja, da ga izpodbija v celoti, iz razlogov sklepa pa izhaja, da ga izpodbija v delu, v katerem ni uspel, to je glede odločitve sprejete pod točkami 1 do 3 izreka sklepa. Navaja namreč, da mladoletni upnik dejansko na naslovu, navedenem v uvodu sklepa ne živi, živi namreč pri dolžniku. Uveljavlja vse pritožbene razloge, sklep je napačen, saj temelji na ugotovitvi, da obstoji izvršilni naslov. Sodba, na podlagi katere je dolžan plačevati preživnino, namreč ne obstaja, saj je bila razveljavljena s sklepom Vrhovnega sodišča. Sodišče zmotno navaja, da odločba o preživnini ni bila razveljavljena. To res ni zapisano v izreku, a je logično, če je razveljavljena odločba v delu, ki se nanaša na to, komu se otrok zaupa v varstvo in vzgojo materi. Posledično tako odpade odločba o preživljanje. Sodna odločba o dodelitvi otroka je namreč podlaga za določitev preživnine. Po drugi strani pa terjatev ne obstaja, ker upnik živi pri očetu in ne pri materi in ga oče tudi v celoti preživlja, in je nesmiselno, da bi moral na roke upnikove matere plačevati preživnino. Sodišče ni ugotovilo pri katerem od staršev mladoletni T. sploh sedaj živi in je zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Če bi to ugotovilo, bi ugotovilo, da dolžnik v celoti sina preživlja, zagrešilo je tudi bistveno postopkovno kršitev, ni zaslišalo dolžnika in upnika, da bi ta dejstva, ki so odločilna, ugotovilo. Dolžnik torej podaja ugovor, da je obveznost v celoti izpolnil, vsi zapadli preživninski obroki so v celoti plačani in izpolnjeni. Zato naj se sklep razveljavi ter priglaša stroške.

Pritožba je utemeljena.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče prve stopnje na predlog upnika dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici z dne 18.03.2005 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Cp 953/2005 z dne 20.07.2005, zaradi izterjave preživnine, glavnice v znesku 280.000,00 SIT z obrestmi od zapadlosti posamičnih preživninskih obrokov in izvršilnih stroškov ter v zavarovanje plačila v bodoče zapadlih preživninskih obrokov v višini 40.000,00 SIT mesečno oziroma v višini, določeni z obvestili CSD o uskladitvi višine preživnine za čas od 18.10.2005 do 18.09.2006 in sicer s sklepom z dne 03.11.2005. Zoper sklep je dolžnik ugovarjal, da je del glavnice že plačal. Upnik je delno umaknil izvršilni predlog, ter je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22.02.2006 zaradi delnega umika izvršbo ustavilo za plačane zneske 220.000,00 SIT, 50.000,00 SIT, dvakrat po 40.000,00 SIT in 60.000,00 SIT z obrestmi, kot to določno izhaja iz izreka sklepa, z istim sklepom pa dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrnilo. Dne 16.05.2006 je dolžnik predlagal nasprotno izvršbo iz razloga po 2. tč. 1. odst. 67. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) z navedbo, da je bil izvršilni naslov razveljavljen s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 772/2005 z dne 09.02.2006. Dne 20.06.2006 je dolžnik navedel, naj se to vlogo šteje kot ugovor zoper sklep o izvršbi po izteku roka. Upnik je ugovoru nasprotoval. Nasprotoval je tudi nasprotni izvršbi. Prvostopenjsko sodišče je dolžnikov predlog za nasprotno izvršbo in ugovor zoper sklep o izvršbi zavrnilo. Postavilo se je namreč na stališče, da iz izreka sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 09.02.2006 izhaja, da sodbi nižjih sodišče nista v celoti razveljavljeni, pač pa le v delu, ki se nanaša na „odločbo o varstvu in vzgoji otroka pravdnih strank ter o stikih med njim in tožencem (dolžnikom)“ ter zaključilo, da sodbi nista razveljavljeni v delu, v katerem je dolžniku naloženo plačevanje preživnine.

Pritožnik v zvezi s temi razlogi izpodbijanega sklepa, ki so tudi narekovali sprejeto odločitev, ki je v škodo dolžniku (točka 1 do 3 izreka) pravilno navaja, da sta odločitev o varstvu in vzgoji otroka ter odločitev o preživnini neločljivo povezani. Gre namreč za specifičen postopek. Preživnino tudi sicer plačuje tisti roditelj, ki otroka nima v varstvu. V zvezi s tem so pritožbene trditve, da je dejansko otrok z dolžnikom in da je dolžnik tisti, ki otroka preživlja, nedovoljene pritožbene novote, tega namreč dolžnik v ugovoru oziroma v postopku na prvi stopnji ni navajal, in tudi v pritožbi ne pove, zakaj tega ni mogel navesti že prej, pravočasno (337. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), zato je tudi trditev, da bi moralo sodišče v zvezi s tem opraviti narok in zaslišati stranke in s tem povezana nadaljnja trditev o postopkovnih kršitvah, neutemeljena. Ker gre torej za razmerje med starši in otroki, ki ni klasično civilnopravno razmerje in obstoji logična povezava med odločitvijo v tem komu se otrok zaupa v varstvo, vzgojo in preživljanjem, ki izhaja tudi iz splošnih določb o izvrševanju roditeljske pravice, ki je sestavljena iz več pravic in obveznosti, dejstvo, da je odločba glede odločitve komu se otrok zaupa v varstvo in vzgojo razveljavljena, narekuje le sklep, da je s tem brezpredmetna tudi odločba o preživnini, nenazadnje tudi iz razlogov citirane odločbe Vrhovnega sodišča jasno izhaja, da je razveljavljena sodba sodišča prve stopnje in izpodbijani del sodbe sodišča druge stopnje v odločbi o razmerjih med starši in otrokom, torej tudi glede preživnine. Ker odločitev sodišča prve stopnje temelji torej na navedenih zmotnih razlogih, je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo, sklep v izpodbijanem obsegu razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo v nov postopek prvostopenjskemu sodišču, da ponovno odloči o predlogu za nasprotno izvršbo oziroma ugovoru po izteku roka (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika je zaradi razveljavitve sklepa pridržana za končno odločitev (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).