UPRS sklep U 31/2006

Tožba zoper prvotoženo in drugotoženo stranko se zavrže.

Prvotožena stranka je s sklepom navedenim v uvodu tega sklepa spremenila naslov tožnika na stavbni parceli 730/2 k.o. A., ker se je z občinskim odlokom spremenilo naselje. S pravnim poukom je tožnika seznanila, da zoper navedeni sklep ni pritožbe niti drugega pravnega sredstva v upravnem postopku. Drugotožena stranka pa je z že navedenim Odlokom sprejetim dne 15. 12. 2005, na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb spremenila in določila nova območja naselij C., D. in A.. Navedeni Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 113/2005 dne 16. 12. 2005.

Tožnik v tožbi navaja, da je prvotožena stranka z izdajo izpodbijanega sklepa realizirala Odlok drugotožene stranke, ki ga s to tožbo izpodbija. Zatrjuje, da je izodbijani odlok drugotožene stranke sprejet brez upoštevanja postopka določenega z Zakonom o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb in brez dokumentacije predpisane v Pravilniku o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb in to v času, ko je v Državnem zboru RS že tekel postopek za ustanovitev nove občine A. - B.. V nadaljevanju navaja okoliščine do katerih je prišlo zaradi izpodbijanega odloka in zaradi katerih mu bo kot občanu onemogočeno uveljavljanje pravic, ki jih ima po ustavi, zakonih in občinskem statutu. Poleg tega pa mu bodo zaradi izdaje novih dokumentov nastali tudi stroški. Ker tožnik meni, da sta sklep in odlok nezakonita sodišču predlaga, da izpodbijani sklep in odlok, ki je po vsebini konkreten akt, ki ureja posamično razmerje, odpravi.

Tožbo zoper prvotoženo stranko je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov:

Naloge geodetske službe, organizacijo in izvajanje njenih nalog, ureja Zakon o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/00 in 44/03 - odl. US - ZgeaD), ki v prvi alinei prvega odstavka 21. člena ZgeoD določa, da območna geodetska uprava, vodi in vzdržuje zbirke geodetskih podatkov ter izdaja te podatke. Dolžnost območne geodetske uprave, da vodi evidenco imen in območij naselij in ulic ter evidenco hišnih številk, pa je določena v 12. členu Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 8/90. 10/91, 17/91, 13/93 in 66/93 - ZIENUS). Prva tožena stranka z izpodbijanim sklepom torej ni odločala o kakšni pravici ali obveznosti tožnika, saj je z njim le uredila evidenco, ki jo je dolžna voditi po določbi 12. člena ZIENUS. Ker v omenjenih zakonih evidenca o spremembi podatkov, ki so že evidentirani, ni urejena kot upravna stvar, saj se s tem ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, ampak gre za akt, s katerim organ ureja uradno evidenco, ki jo je po zakonu dolžan voditi, izpodbijani sklep prvotožene stranke ni upravni akt, ampak materialni akt, ki se ne izda v upravnem postopku. Po presoji sodišča torej iz določb ZIENUS in ZgeoD ne izhaja, da območna geodetska uprava pri vzdrževanju zbirke geodetskih podatkov vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo. Zato proti takšnemu aktu kot je izpodbijani sklep ni mogoče vložiti pritožbe. Ker z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, tudi ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 1. člena in 1. odstavka 3. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popr. in 70/00 - ZUS). Zato je sodišče tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo po 3. točki prvega odstavka 34. člena ZUS.

Izpodbijani Odlok, ki ga je izdala drugo tožena stranka pa po presoji sodišča tudi ni akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Po oceni sodišča je zmotno stališče tožnika, ki meni, da se z Odlokom o spremembi in določitvi novih območij naselij C., D. in A. ureja posamična razmerja. Navedeni odlok, ki je bil sprejet na podlagi ZIENUS, po vsebini ne ureja posamičnih razmerij. Po ZIENUS se z odločanjem o imenovanju, preimenovanju, združevanju, razdruževanju in o odpravi naselij in ulic, urejajo pravna razmerja, ki se nanašajo na nedoločen krog subjektov. Zato ima tudi izpodbijani odlok po presoji sodišča naravo splošnega akta. Ker izpodbijani odlok torej ni predpis, ki bi urejal posamična razmerja, za katerega je sodno varstvo v upravnem sporu določeno v 4. odstavku 1. člena ZUS, je sodišče tudi tožbo zoper splošni akt drugo tožene stranke zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

Sodišče je glede na navedeno ob predhodnem preizkusu tožbe zoper prvo in drugo toženo stranko le-to zavrglo v skladu s 3. točko 1. odstavka 34. člena ZUS.