UPRS sodba U 843/2001

Tožba se zavrne.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila ugovor kandidata zoper oceno praktičnega usposabljanja od 01.01.2001 do 30.03.2001 na Policijski postaji A. V obrazložitvi je navedla, da je po izobraževalnem programu izpopolnjevanja za poklic policist, ki ga je leta 1998 sprejel takratni minister za notranje zadeve, v splošnem delu programa določeno, da je pozitivna ocena praktičnega usposabljanja pogoj za pristop k zaključnim izpitom. O oceni praktičnega usposabljanja se kandidata seznani, kar v praksi pomeni, da ga izvajalec praktičnega usposabljanja povabi k sebi na pogovor in mu sporoči oceno praktičnega usposabljanja. Z oceno je bil kandidat seznanjen ustno dne 11.04.2001 s strani komandirja Policijske postaje A g. AA. Zato je zmotno mišljenje, da bi morala biti ocena kandidatu vročena v pisni obliki. Glede ugovora, da se v oceni ne odraža njegovo znanje in ravnanje v času usposabljanja, pa je tožena stranka na podlagi 2. odstavka 20. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list, št. 12/97, 15/98, 68/98 in 70/99) pregledala dokumentacijo ocenjevanja praktičnega usposabljanja in ugotovila, da po navedenih kriterijih ocenjevanja dana ocena nezadostno ustreza elementom ocenjevanja področnih delov usposabljanja. Svojo odločitev je tožena stranka oprla na oceno praktičnega usposabljanja, iz katere je razvidno, da ni potrebe po ponovnem preverjanju znanja, saj je bil kandidat izmed devetih ocenjevalnih področij negativno ocenjen kar na šestih ocenjevalnih področjih.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, podana pa je tudi bistvena kršitev postopka. Tožeči stranki namreč ni bil omočen vpogled v dokumentacijo ocene praktičnega usposabljanja, ampak je bil z oceno samo ustno seznanjen. Glede na to, da tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka. Na podlagi Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju v primeru, da pride do ugovora zoper oceno, je potrebno določiti način preverjanja ocene. Tožeči stranki bi se moralo omogočiti ponovno opravljanje praktičnega usposabljanja na drugi policijski postaji in s tem preveriti pravilnost ocene praktičnega usposabljanja, zato predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe in navaja, da Izobraževalni program v poglavju A, splošni del, 6. Pogoji za napredovanje in dokončanje programa, izrecno določa, da so pozitivne ocene pri vseh predmetih, ki se zaključijo v I. in II. modulu, in pozitivna ocena praktičnega usposabljanja pogoj za napredovanje v III. modul. Po določbi 102. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98, v nadaljevanju ZPol) se za izobraževanje za potrebe policije smiselno uporabljajo določbe šolske zakonodaje, če ni s tem zakonom ali ustanovitvenim aktom šole določeno drugače. Prav tako vpogled v oceno ni bil onemogočen, saj zanj ni zaprosil, niti ga ni zahteval. O možnosti ugovora zoper oceno po Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju pa je bila tožeča stranka s strani delavcev tožene stranke korektno seznanjena. Tožena stranka meni, da je učiteljski zbor pravilno ocenil, da ponovno preverjanje znanja ni potrebno in odločil, da je skupna ocena, glede na ocene po posameznih kriterijih korektna, da posamezna in skupna ocena ustreza obrazložitvam. Tožena stranka tudi meni, da je tožbeno utemeljevanje nerealnosti ocene z "osebnimi preferencami" nesprejemljivo. Kandidat je na praktičnem usposabljanju res le izjemoma ocenjen kot neuspešen, vendar kandidatu ocena uspešno ne pripada zato, ker so skoraj vsi drugi kandidati uspešni. Glede na navedeno tožena stranka predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Zastopnik javnega interesa, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, je prijavil udeležbo v postopku, z vlogo z dne 04.07.2001.

Tožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je sporna odločba tožene stranke, v kateri je zavrnila ugovor tožeče stranke zoper oceno praktičnega usposabljanja z dne 10.04.2001. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je svojo odločitev oprla na dokumentacijo ocene praktičnega usposabljanja, iz katere je razvidno, da ni potrebe po ponovnem preverjanju znanja, saj je bil kandidat izmed devetih ocenjevalnih področij negativno ocenjen kar na šestih ocenjevalnih področjih. Kandidat tako ni izpolnil pogoja za pristop k zaključnim izpitom, ki je določen v 2. odstavku 26. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 5/81 in 96/00).

Sodišče je po pregledu upravnih spisov presodilo, da je tožena stranka odločila pravilno in v skladu z 20. členom Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Andragoški zbor je na podlagi ocene praktičnega usposabljanja II. ocenil, da ponovno preverjanje znanja ni potrebno, prav tako pa je v Izobraževalnem programu izpopolnjevanja za poklic policist določeno, da so pozitivne ocene pri vseh predmetih, ki se zaključijo v I. in II. modulu in pozitivna ocena praktičnega usposabljanja pogoj za napredovanje v III. modul. Pri negativni oceni iz praktičnega usposabljanja pa po veljavnih predpisih, ki urejajo obravnavano vrsto usposabljanja, ni možna pravica do popravnega izpita v smislu ponovnega preverjanja praktičnega usposabljanja.

Tožbeni ugovor, da tožniku ni bil omogočen vpogled v dokumentacijo ocene praktičnega usposabljanja pa ne more vplivati na pravilnost odločitve tožene stranke, saj je tožniku bila ocena obrazložena ustno in bi lahko takoj ugovarjal zoper njo. Prav tako je iz upravnih spisov razvidno, da je bil tožnik z oceno seznanjen dne 11.04.2001 ob 10.30 uri ter da za vpogled v dokumentacijo ni zaprosil niti ga ni zahteval.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in izdana v skladu z zakonom, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo.